Razvoj otrokovega gibanja do 6. leta

82

Razvoj otrokovega gibanja oz. učenje obvladanja telesa je gibalno-čutno. Človeško telo ima tri glavne dele telesa, katere poganja somatsko delovanje – možgani, mišice in čutila, ki morajo delovati skladno. Na primer tudi v razvoj umskih sposobnosti moramo vključiti vidik gibanja, torej nahraniti vsak del našega sistema. V prvih letih je pri otrocih v ospredju razvoj grobe motorike, sočasno pa razvijajo gibe rok, govoril in oči. Hkrati pa je del razvoja gibanja stik s svetom, gradnja odnosov in spoznavanje okolice, saj njihovo doživljanje sveta izhaja iz informacij lastnega telesa, zaznavanja okolice in pridobivanja gibalnih izkušenj.

Razvoj otrokovega gibanja po obdobjih

Obdobja gibalnega razvoja 
do 1. leta starostirefleksna gibalna stopnja:

– obdobje zbiranja informacij (do 4. meseca)

– obdobje procesiranja informacij (od 4. meseca do 1. leta)

od 1. do 2. leta starostizačetna zavestna gibalna stopnja:

– obdobje inhibicije refleksov (od rojstva do 1. leta)

– prekontrolno obdobje (od 1. do 2. leta)

od 2. do 7. leta starostitemeljna gibalna stopnja:

– začetno obdobje (od 2. do 3. leta)

– osnovno obdobje (od 4. do 5. leta)

– obdobje zrelosti (od 6. do 7. leta)

 

Razvojni mejniki motorike pri predšolskem otroku

dojenčkiRodijo se s prisotnimi refleksi – nehotni gibi, ki izzvenijo v prvih šestih mesecih.

 

otrok do 3. meseca starostiNa hrbtnem položaju se igra s svojimi rokami.

 

otrok od 4. do 6. mesecaDviguje  noge, jih prijema in daje v usta, začenja se obračati.
otrok od 8. do 10. mesecaObrača se na bok in zadrži bočni položaj, dviguje se v sedeč položaj, kobaca in plazi.
otrok do 12. meseca starostiSamostojno sedi, dvigne se ob opori in vstane, hodi levo desna ob opori, zadrži stoječ položaj brez opore.
otrok do 18. meseca starostiSamostojno hodi, počepne in vstane sredi prostora, hodi po stopnicah tako, da se drži ograje ali odrasle osebe, med hojo vleče igrače za sabo, sodeluje pri oblačenju in slačenju, pije iz skodelice, samostojno jé z žlico.
otrok do 2. leta starostiStoji na prstih, brcne žogo, teka, brez pomoči spleza na stol, drži skodelico, vrže žogo nad glavo, preriše ravne črte in kroge, pisalo drži v pesti, čečka
otrok do 3. leta starostiPleza po igralih, z lahkoto teče, vozi tricikel ali poganjalec, samostojno hodi po stopnicah, pri hranjenju uporablja vilice in nož, pisalo drži s palcem in prsti, nariše glavonožca.
otrok do 4. leta starostiKratek čas skače in stoji na eni nogi, ujame žogo ki se odbija od tal, prilagaja svoje telo pri igri z žogo, naliva tekočino, reže kose hrane in namaže kruh.
otrok do 5. leta starostiStoji in lovi ravnotežje na eni nogi več kot deset sekund, sonožno poskakuje in preskakuje ovire, naredi preval, pisalo drži s triprstnim prijemom, s škarjami reže po črti, barva znotraj omejenega prostora.

 

Refleksivna raven in učenje skozi napake

Prvi otrokovi gibi po rojstvu potekajo na refleksivni ravni, brez zavestnega nadzora. Refleksni gibalni vzorci se tako začnejo razvijati zelo zgodaj in so osnova za nadaljnji razvoj temeljnih gibalnih vzorcev, saj je pravzaprav vsaka razvojna stopnja rezultat predhodne.

Pri učenju gibanja otroku pomagajte le v nujnih situacijah in mu v čim večjem merilu pustite, da se uči iz lastnih napak, da tudi kdaj pade (tako se bo naučil ujeti), ter da sam poišče rešitev za vsak problem na poti.

Viri: Revija Vzgoja, marec 2015. Plevnik, Matej, 2014. Dejavniki izvedbe Elementarnega gibalnega vzorca plezanja v zgodnjem otroštvu. (Univerza na Primorskem, doktorska disertacija). Plevnik, Matej. Česa naj bi bil otrok gibalno sposoben, ko zapusti vrtec? (delo.si).

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno. Kliknite tukaj.

Ni več objav