Razvoj osrednjega živčevja med nosečnostjo

Vas zanima kako se dojenčku razvijajo možgani? Razvoj osrednjega živčevja med nosečnostjo je zapleten proces, s tedni plod pridobiva in ob rojstvu donošenega, zdravega novorojenčka možgani tehtajo 300 g.

Zdravje in hormonsko ravnovesje matere, prehrana v nosečnosti ter prisotnost neželenih snovi (alkohol, težke kovine) pomembno vplivajo na razvoj možganov.

• Oploditev

Kaj se dogaja? Možgani se začnejo razvijati hkrati z drugimi tkivi.

• Od 4. tedna naprej

Kaj se dogaja? Proces nevrulacije: ektoderm je podoben cevi, ki se napihne v mehurčke, ki bodo kasneje veliki in mali možgani, podaljšana hrbtenjača in hrbtenjača.

Pomen: Ključno obdobje za razvoj simetričnih, celostnih možganov.

• Od 6. tedna naprej

Kaj se dogaja? Proliferacija: začnejo se razlikovati posamezne celice živčevja – nastajajo nevroni in podporne celice.

Pomen: Obdobje določa, kolikšno bo (grobo) končno število možganskih celic v 20. tednu.

• Od 8. do 24. tedna

Kaj se dogaja? Migracije pravih celic na pravo mesto – tiste celice, ki sestavljajo najbolj zunanjo plast možganov, se bodo tja naselile najkasneje.

Pomen: Naseljevanje živčnih celic določa grobi videz možganov.

• Od 17. do 30. tedna

Kaj se dogaja? Pojavi se prehodna populacija celic (podplošča) tik pod možgansko skorjo.

Pomen: Čeprav je kasneje v razvoju ne bomo več videli, je pomembna za končno delovanje celic in njihove medsebojne povezave. Pri nedonošenčkih je lahko prizadeta.

• Od 24. tedna naprej

Kaj se dogaja? Organizacija nevronov, ki brstijo in se med seboj intenzivno povezujejo s sinapsami. Mielinizacija – organizacija podpornih celic, ki se pravilno razporedijo.

Pomen: Nastanek sinaps od tega trenutka naprej poteka vse življenje. Pomembno za kasnejše delovanje podpornih celic, ki omogočajo odlaganje mielina.

• Od 36. tedna naprej

Kaj se dogaja? Mielinizacija – odlaganje mielina.

Pomen: Omogoča hitre povezave med celicami.

Zorenje živčnega sistema po rojstvu

Ob rojstvu donošenega, zdravega novorojenčka možgani tehtajo 300 g (10 % telesne teže), z razvojem bodo možgani zrasli do končne teže 1400 g (2 % telesne teže).

Nevroni
nastanejo pred rojstvom. Po rojstvu bodo predvsem zoreli, biokemično se bodo pričeli razlikovati, razvijali se bodo dendriti in aksoni, povečalo se bo število povezav – sinaps, ki bo največje v starosti 6–12 mesecev, nato pa se bo število povezav spreminjalo glede na njihovo uporabo po načelu: uporabi ali izgubi.

Sinapse

nastajajo, se krepijo ali izginjajo vse življenje. Sinapse, ki se uporabljajo istočasno, se med seboj povežejo in uskladijo. Dinamični procesi na sinapsah omogočajo obdelavo informacij v otroštvu (razvojna plastičnost); otroku in odraslemu pa omogočajo učenje in pomnjenje še pozno v starost (plastičnost učenja in spomina) ter nadomestitev izgube delovanja ob poškodbi (plastičnost, ki jo vzpodbudi poškodba).

V prvih dveh letih življenja se možgani izredno hitro razvijajo. Vzpostavijo se temelji za razvoj govora, učenja, logičnega mišljenja in tudi čustvovanja. Zgodnje otroštvo je kritično obdobje za razvoj večine sistemov v osrednjem živčevju, ki omogočajo veščine in znanja, ki jih potrebujemo kasneje v življenju. Pri tem je izredno pomemben vpliv okolja: kvalitetna in količinsko zadostna prehrana, priložnosti za usvajanje veščin in prijazno, ljubeče okolje, ki omogočajo optimalno uresničitev vrojenega, genetsko določenega poteciala posameznika.

Ali dojenček joka zato, ker mi hoče nagajati?

Ne, njegovi možgani še niso razviti do te mere, da bi lahko nadzorovali občutke ob osnovnih potrebah. Dojenček joka, ker ga ob osnovnih potebah (lakota, žeja, spanec, neugodno okolje, pozornost) preplavijo močni občutki, ki jih ne zmore nadzorovati. Ko bo zrasel, se bodo njegovi možgani razvili do te mere, da ob občutku lakote ne bo več jokal, temveč bo povedal, da je lačen.

Vaš vpliv je zelo pomemben

• Med nosečnostjo je pomemben zadosten energetski vnos (raznovrstna hrana, dovolj mineralov in vitaminov, dodatki s folno kislino) – v povprečju dodatnih 300 kalorij dnevno in dodatnih 10–12 gramov proteinov.
• Kakovost in količina hrane je pomembna tudi do otrokovega drugega leta. Otroci, ki so v tem odobju podhranjeni, so lahko fizično manjši in zaostajajo v razvoju. Njihovi možgani so v povprečju manjši, saj je rast dendritov okrnjena, mielinizacija je zmanjšana, število podpornih celic v možganih je manjše.
• Vzpostavite okolje, kjer se bo otrok večinoma dobro in varno počuti, bo ljubljen in bo imel dovolj čustvene podpore, vključno z ljubečim telesnim stikom (božanje, crkljanje), saj boste tako spodbudili razvoj hormonov sreče, ki bodo otroku tudi kasneje pomagali v stresnih situacijah.
• V kritičnih obdobjih zgodnjega otroštva se otrok uči hitreje in bolj temeljito. Na žalost to pomeni tudi, da zamujena obdobja kasneje težko nadomestimo.
• Glasno branje lahko spodbuja razvoj otrokovih možganov.
• Za dober razvoj so pomembne gibalne veščine, saj otroku omogočajo raziskovanje in spoznavanje svojega telesa in okolice ter usvajanje specifičnih veščin. Pri tem otroka ne silite v hitrejši razvoj, temveč ga spodbujajte, zagotovite mu varne pogoje in ponudite raznovrstne dejavnosti.
• V zgodnjem otroštvu se vzpostavijo ključni vzorci delovanja in mišljenja. Kasneje se lahko ti vzorci spremenijo, a sta napor in čas do teh sprememb velika.

Otroštvo je obdobje intenzivnega učenja. Kar se otrok nauči v t. i. kritičnih obdobjih, se nauči veliko hitreje in bolj temeljito kot v kakšnem drugem obdobju. Za različne predele možganov obstajajo različna občutljiva obdobja (za govor in logiko je ključno obdobje do 4. leta starosti). Zato je pomembno, da se v tem obdobju kar se da veliko ukvarjajte z otrokom in ne izpustite tega pomembnega obdobja.

Do starosti sedmih let se zaradi neposrednega vpliva otrokovih življenjskih in čustvenih izkušenj na novo ustvari na milijone povezav v možganih. Potem pa se ustvarjanje povezav upočasni. Povezave, ki jih uporabljamo pogosteje, se ohranijo in lahko tudi okrepijo. Tiste, ki jih ne uporabljamo dovolj, izginejo. Povezave, ki se uporabljajo istočasno, pa se med seboj povežejo. Hitrost prenosa informacije preko povezav z odraščanjem narašča in doseže vrh v mladostniškem obdobju. To je posledica mielinizacije, ki se zaključi v zgodnji odrasli dobi.

Kako lahko spodbudite zorenje živčnega sistema?

• Pri spodbujanju učenja v zgodnjem otroštvu je pomemben vpliv okolja, zato otroku omogočite kvalitetno, raznovrstno in količinsko zadostno prehrano, priložnosti za usvajanje veščin ter prijazno in ljubeče okolje. Otrokova sposobnost učenja se ob vzpodbudnem okolju lahko poveča tudi za četrtino.
• Za učenje je pomemben vzgled.
• Pogovarjate se s svojim otrokom. Raziskave so namreč pokazale, da znajo otroci pri dveh letih tudi do 300 besed več od svojih vrstnikov, če se starši z njimi pogovarjajo bolj intenzivno.
• Uvajanje otroka v vrtec naj bo čim manj stresno. Otroku pomagajte pri obladovanju stresa. Raziskave dokazujejo, da na kakovost otrokovega življenja odločno vpliva, ali ste v njegovih možganih ustvarili dobre sisteme za obvladovanje stresa ali ne.
• Intenzivni izbruhi besa, stiske, kričanja in jeze velikokrat niso znaki, da je otrok poreden, ampak kažejo na dejstvo, kako nezreli so še otroški možgani. Zgornji predeli možganov še niso tako razviti, da bi lahko sami od sebe pomirili te čustvene izbruhe. Pri tem otrok potrebuje vašo pomoč (velikokrat le bližino in pogovor), da se pomiri. Če se boste primerno odzivali na njegove čustvene potrebe, se bodo v njegovih možganih začele razvijati odločilne povezave, kako odreagirati v določenih čustvenih situacijah.
• Vsako otrokovo stisko obravnavajte resno. Ugotovite, kako doživlja stisko, opišete mu jo z njemu primernimi besedami in mu dajte vedeti, da ga razumete. Otrok naj čuti, da ste čustveno močni in da obvladate situacijo. Pri tem vztrajajte pri prej določenih mejah, ostanite mirni in otroka telesno potolažite.

Kaj naj naredim, če triletnik še vedno joče ob odhodu v vrtec?

Otrok joče, ker varstvo v vrtcu doživlja kot stres. Zaradi ponavljajočega vzorca se vsakič znova vzpostavi ustaljeni, prekomerni kortizolni stresni odgovor. Da bo otrok nehal jokati, se mora v vrtcu počutiti dobro in varno. Pomagajte mu z umirjenim, vedno enakim jutranjim ritmom, v katerem je tudi čas za crkljanje in tolažbo; zagotovilom in uresničitvijo zagotovila, kdaj ga pridete iskat v vrtec (npr. po popoldanski malici). Ključno vlogo lahko prevzame vzgojiteljica, na katero je otrok čustveno navezan. Otroka naj s toplim odnosom ob prihodu vzame v naročje, ga potolaži in mu omogoči pomiritev. Že s pestovanjem v naročju se nivo kortizola pri večini otrok pomembno zniža. Otroku pri vključevanju v vrtec lahko pomaga igra z vrstniki in vrstniki, ki so prijateljčki tudi izven vrtca, saj jih otrok že pozna.