Razvoj in krepitev otrokovega razmišljanja

0
55

»Recepta«, v katerem bodo navedene točne sestavine za razvoj razmišljanja oz. »učenje razmišljanja otrok«, ni. V predšolskem obdobju je otrok v intenzivnem razvoju na vseh področjih (telesni, duševni, čustveni, socialni, moralni razvoj …), ki poteka postopoma, zaporedno, posamezna področja pa se med seboj prepletajo. Pripravili smo vsebino na temo razvoj razmišljanja in spodbujanje mišljenja.

V otrokovem razvoju obstajajo obdobja, ki so najprimernejša, da se otrok nekaj nauči, kritična obdobja, da pridobi določeno spretnost na najbolj učinkovit način. Ljubica Marjanovič Umek (2011) poudarja, da je razvoj govora do približno 5. leta pomemben za kasnejšo pismenost otrok, opisuje ga kot varovalni dejavnik pismenosti otrok.

Zgodbe, branje & liki za razvoj razmišljanja

Pomembno je skupno družinsko skupno branje, h kateremu vzpodbuja družine tudi vrtec. Poleg pridobivanja besednega zaklada in razvijanja metajezikovnih zmožnosti, se poglablja tudi čustven odnos med udeleženci družinskega branja. Tako za razvoj govora kot za razvoj mišljenja so izjemnega pomena kakovostne lutkovne predstave in nenazadnje tudi kakovostni risani filmi, slednje pa je treba časovno omejiti.

Na področju jezika (ob posredovanju zgodb, lutkovne predstave, kakovostnega risanega filma, ipd.) lahko veliko naredite za spodbujanje razvoja mišljenja z vprašanji, ki spodbujajo otroka, da razmišlja tako o svojih občutkih ob doživljanju literarnega dela kot o občutkih drugih, npr. glavnih junakov. Vprašanja, kot sta: kako si se počutil ob tem in tem dogodku, kako misliš, da se je počutila ta oseba iz zgodbe ipd.

Ob tem pustite otroku čas za razmislek. Ne zahtevajte odgovorov takoj in zdaj. Včasih je dovolj že samo vprašanje, da sproži miselne procese in prinese nadgradnjo k razvoju mišljenja otroka. To pa so tudi že začetki kritičnega razmišljanja.

Simbolna igra

»Otroška igra je dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, je dejavnost, ki spremeni odnos do realnosti, je dejavnost, ki je notranje motivirana, svobodna in odprta ter za otroka prijetna. Ne glede na to, za katero vrsto otroške igre gre, npr. funkcijska igra, domišljijska oz. simbolna igra, sociodomišljijska igra, družabna igra, igra praviloma »vzpostavi« prostor, ki je definiran z razmerjem med otrokovim aktualnim in potencialnim razvojem.« (Kurikulum za vrtce 1999, str. 11).

Pri simbolni igri si otroci predstavljajo predmete in osebe, ki jih trenutno ni, in jih nadomestijo z drugimi predmeti ali pa se samo pretvarjajo. Na primer: Otroci se igrajo na igrišču vrtca. Kuhajo; košček lubja jim služi kot posoda, vejice kot žlice, mivka, trava in cvetlice so sestavine za torto, vzgojiteljica Lidija pa »praznuje« rojstni dan. Deklica se spomni, da bi na praznovanje povabili še deklico, ki je ta dan odsotna. V rokah drži storž, ki ji služi kot telefon, in se »pogovarja« s prijateljico ter ji razlaga, kako v vrtcu pečemo torte, kako Lidija praznuje rojstni dan in naj vendar pride še ona. Seveda tistega dne vzgojiteljica ni imela rojstnega dne, otroci so si pač tako igro zamislili.

Cohen, 2006; Fein, 1981; Gupta, 2009 v Marjanovič Umek 2016, se strinjajo, da je simbolna igra pomembna za razvoj otrokovih višjih psihičnih procesov, kot so mišljenje, govor, metajezik, domišljija, namera, posploševanje čustev. Otroku moramo nuditi dovolj časa in priložnosti za igro s sovrstniki in tudi pomembnimi odraslimi kot partnerji v igri.

Zakaj naj otroci veliko sprašujejo

Prav mi odrasli lahko otrokom pomagamo, da bodo razvijali svoje strategije razmišljanja in učenja s postavljanjem vprašanj in iskanjem odgovorov. Velikokrat na vprašanje lahko odgovorite samo z da ali ne (zaprta vprašanja), vendar lahko vprašanje spremenite v odprto vprašanje in s tem otroka spodbudite k razmišljanju.

Zaprto vprašanje: »Ali je nebo modro?« lahko spremenite v odprto vprašanje: »Koliko barv lahko najdeš na nebu?« (Otrok v vrtcu, 2001, str. 166). Na otrokova večna vprašanja, »zakaj«, skušajte odgovoriti s postavljanjem novih podvprašanj, tako da jih spodbujate k iskanju odgovora. Nič pa ni hudega, če otroku kdaj rečete, da česa ne veste. Lahko skupaj pogledate v knjigo, slovar, enciklopedijo, na internet  ipd.

Dejstva iz katerih izhajamo, če želimo spodbujati razvoj razmišljanja pri otroku:

  • zadovoljite otrokove osnovne potrebe po varnosti, ljubezni, spoštovanju, samouresničevanju;
  • spodbujajte aktivno učenje s čim večjo soudeležbo otroka;
  • ponudite prostor, sredstva in situacije za aktivno učenje;
  • postavljajte vprašanja (odprta), ki spodbujajo razmišljanje, in nudite dovolj časa za razmislek;
  • spodbujajte otroke, da bodo povedali svoje misli, mnenja, dajali predloge, jih skupaj z vami vrednotili, torej imeli svoje lastno mnenje, ki ga bodo znali tudi izraziti (sposobnost kritičnega mišljenja);
  • otroku nudite kakovostno otroško literaturo, glasbo, lutkovne in gledališke predstave, ples, izbrane in časovno omejene risane in igrane filme;
  • veliko časa namenite skupnemu družinskem branju;
  • nudite čas za igro (ne le s popolnimi igračami iz trgovine, saj lahko s svojo popolno izdelavo predstavljajo oviro za uporabo oz. razvoj domišljije pri igranju) tudi z didaktičnimi materiali – naravnim materialom, v naravi, gozdu, na travniku, da bo našel predmete, ki spodbujajo simbolno igro.

Otrok naj začuti, da verjamete vanj

Svojim otrokom večkrat povejte, da jih imate radi. Pokažite jim, da jih razumete, ko jim bo kaj spodletelo, ko ne bodo »popolni«, kot ni nihče med nami. Čutiti morajo, da verjamete vanje, in le, če jim boste sposobni posredovati občutek, da res verjamete vanje, bodo vse njihove sile usmerjene k uspehu.

 

Literatura: Campbell, D. (2004). Mozart za otroke. Ljubljana: Tangram; Jerše, L. (2005). Medpodročne povezave (gibalno plesna vzgoja-matematika). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, pedagoška fakulteta; Krnel, D. (1993): Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: DZS; Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport; Marjanovič Umek, L. (2011). Vloga jezika in socialnih kontekstov za razvoj predbralnih in prednapisovalnih zmožnosti. Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi, Zbornik konference. Dostopno na http://www.zrss.si/bralnapismenost/files/ZBORNIK_BRALNA_PISMENOST_2011.pdf (pridobljeno 28. 9. 2013); Otrok v vrtcu (priročnik h kurikulu za vrtce). (2001). Maribor: Obzorja; Turnšek, N. (2002): Problemsko in raziskovalno naravnano učenje v vrtcu. Pedagoška fakulteta v Ljubljani, študijsko gradivo; Wolfolk, A. (2002): Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy. Marjanovič Umek, L. (2016). Otroška igra kot kontekst za razvoj in učenje govora malčkov in otrok. Dostopno na: http://solazaravnatelje.si/wp-content/uploads/2016/10/Marjanovic-Umek-Otroska-igra-kot-kontekst-za-razvoj-in-ucenje-Portoroz-2016.pdf (pridobljeno 6. 8. 2023).

 

Lidija Jerše

magistrica profesorica predšolske vzgoje

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno. Kliknite tukaj.

Ni objav za prikaz

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj