Razvoj govora in sluha po letih

Razvoj govora in jezika je proces, ki poteka pod vplivom različnih senzoričnih, motoričnih, anatomskih, socialnih in drugih dejavnikov.

Na razvoj govora in jezika vplivajo tako genetski faktorji kot tudi potek nosečnosti in poroda ter spodbudno okolje.

Dve obdobji razvoja govora

V predgovornem obdobju otrok veliko čeblja, beblja, usvaja osnove veščine, ki so na splošno pomembne za socialno komunikacijo (npr.: očesni kontakt, sledenje sogovorniku, razpoznavanje čustev in intonacije glasu, združena pozornost, obračanje za zvokom itd.). S prvo besedo, ki se običajno pojavi okoli 1. leta, stopa otrok v svet besed, t. i. govorno obdobje. Najpogostejša prva beseda je pri večini »mama«, čeprav lahko otrok uporabi tudi svojo sestavljeno besedo. Pomembno je le, da zlogi besede niso naključno povezani, lastnost prve besede je namreč ta, da jo otrok poveže s predmetom ali osebo. Ko otrok naključno poveže zloga v besedo, npr.: TA – TA, to še ni prva beseda. Prva beseda je tista, ki ima pomen in jo poveže s predmetom ali osebo (ob besedi mama pogleda ali pokaže mamo). Z vstopom v govorno fazo se otrokov govor hitro razvija. Če so stavki dvoletnika še kratki in konkretni, je govor petletnika že precej podoben odraslemu. Otrok govori vedno bolj tekoče in razumljivo, uporablja vedno več besed in daljša stavke.

Triletnik uporablja med 200 in 400 besed, razume 800 do 1000 besed. Poleg samostalnikov in glagolov se pojavijo tudi druge slovnične oblike (npr. zaimki (jaz), pridevniki (moje), vezniki), v pripovedovanju  poveže 2 ali 3 besede. V tem času otrok ugotovi, da lahko z jezikom kontrolira svoje okolje, zato svoje želje in zahteve po predmetih začne izražati pretežno z govorom. Razume razlike in določena razmerja – npr. majhno/veliko in sestavljeno navodilo: »Poberi žogo in jo vrzi v koš.«. Ne naveliča se poslušanja ene in iste zgodbe in se želi vključiti v razgovor odraslih. Njegovo pripovedovanje je bolj konkretno, v glavnem ga starši razumejo. 75 % otrok tega starostnega obdobja pravilno izgovarja A,O, E, P, B I, U, F, V, T, D, N, M, G, H, K in J.

Štiriletnik vedno bolj obvlada jezik in govori vedno bolj tekoče. Uporablja okoli 1000 besed. V svoja pripovedovanja začne vključevati tudi pretekle dogodke in napovedi. Rad pripoveduje, kaj je delal, njegovo pripovedovanje je navadno razumljivo tudi nedomačim. Zna odgovoriti na preprosta vprašanja, npr. kaj, kdo, kje, zakaj. Stavek se daljša, vsebuje 4 ali več besed. 75 % otrok med 3,5 in 4,5 leti pravilno izgovarja S, Z, C, Š, Ž in L.

Petletnikov besednjak obsega okoli 10000 besed. Otrok v tej starosti upošteva večino slovničnih pravil in brez težav komunicira z drugimi otroki in odraslimi. V pripovedovanju se drži teme, njegovi opisi so vedno bolj natančni (uporablja vedno več pridevnikov, zaimkov). Začenja prilagajati svoj govor sogovorniku (npr. počasneje govori z mlajšimi od sebe) in sam popravi svoje govorne napake. V starosti pet let in pol do šest let naj bi otrok izgovarjal vse glasove pravilno in upošteval vsa slovnična pravila.

Jezikovna spretnost otroka v določnem  starostnem obdobju

Tabela prikazuje jezikovno spretnost otroka v določnem starostnem obdobju od 1. leta naprej.  Lestvica je le orientacijska in še zdaleč ne zajema vseh veščin, ki jih otrok v določeni starosti zna. Povzeta in prirejena je po lestvici Apel & Mastreson, 2003, prevedla in priredila jo je mag. Petra Tomc Šavora, 2005.