Razvoj dojenčkovega vida

0
55
Razvoj otrokovega vida

Pri šestem mesecu starosti se vidni center v možganih razvije do te mere, da otrok vidi bolj jasno, gibi oči so hitrejši, zato bolj natančno spremlja gibanje predmetov.

Ko se otrok rodi, oko ni popolnoma razvito. Tako kot še niso popolnoma razvite noge, roke in ostalo telo, se tudi oko šele razvija. Ostrino vida odraslega doseže med 2. in 3. letom starosti. Sama velikost oči pri novorojenčkih doseže že 65% velikosti odraslih oči. Zdrave oči in dober vid igrajo pomembno vlogo razvoja dojenčka. Anatomske in vidne nepravilnosti lahko doprinesejo slabšemu motoričnem razvoju, zato je pomembno zaznati težave zgodaj in ustrezno ukrepati.

Veliko otrok se rodi z modrimi očmi, ker temnejši pigment še ni do konca razvit ob rojstvu. Čez čas se v šarenici proizvaja več pigmenta, kar spremeni otrokovo barvo oči iz modre v rjavo, zeleno, sivo.

Vid pri novorojenčkih

Vid je pri novorojenčkih najmanj razvit in se v prvih treh mesecih po rojstvu hitro razvija. Ob rojstvu novorojenček vidi le črno-belo in sive sence. Študije kažejo, da nekaj dni po rojstvu novorojenček raje gleda obraz svoje matere, kot pa tujca. Raziskave verjamejo, da so velike prednosti v visoko kontrastnih stimulih, recimo v meji med materinimi lasmi in obrazom, zato je priporočljivo, da mati ne spreminja frizure, da bi jo novorojenček lahko dojema kot drugo, tujo osebo.

Novorojenčki imajo vid občutljiv na kontrast. Če zaznajo kontrast pri dveh ali več vzorcih, raje gledajo tistega z več kontrasta. Zaradi slabe vidne ostrine zaznajo šahovnico z več majhnih kvadratov kot enakomerno sivo sliko. Tisto z manj večjih pa kot sliko s črno belimi deli. Slednja je zanje bolj kontrastna, zato raje gledajo manj kompleksni vzorec.

Vid pri dojenčku staremu 1 mesec

V prvem mesecu starosti dojenček ni občutljiv na svetlobo, zato je svetloba celo priporočljiva. Ima kar 50-kratno višji prag prenašanja svetlobe. Nekaj svetlobe v sobi, kjer dojenček počiva, naj bo, na njegovo kakovost počitka namreč to ne vpliva.

Dojenček hitro razvija sposobnost zaznavanja barv. En teden po rojstvu že razlikuje rdečo, oranžno, rumeno in zeleno barvo, kasneje zazna modro in vijolično. Modra barva ima namreč kratko valovno dolžino, na katero so občutljivi fotoreceptorji na mrežnici, ki v tej starosti niso še popolnoma razviti.

V prvem mesecu starosti je pri dojenčku pogosto opaziti tudi neenakomerno sodelovanje obeh očes hkrati. Eno oko lahko vsake toliko časa uide iz prave linije pogleda, vendar je to normalen pojav.

Razvoj vida dojenčka v tej starosti se lahko stimulira na ta način, da je njegova soba opremljena s svetlimi in vedrimi barvami, s slikami kontrastnih barv in oblik.

Razvoj vida pri 2. in 3. mesecu starosti

Razvoj vida močno napreduje. Vidna ostrina v tej starosti se izboljša, oči se pričnejo premikati skladno, binokularno. Otrok sledi premikajočim se objektom in posega po stvareh, ki jih vidi.

V tej stopnji razvoja se otrok nauči, kako premikati pogled iz enega na drug objekt, brez premikanja glave. Njegove oči postanejo bolj občutljive na svetlobo, zato ob njegovem počitku v prostoru zastrite svetlobo.

Razvoj vida v tem obdobju spodbujate tako, da v njegovo sobo in okolico namestite nove predmete.

Razvoj vida pri starosti 4. do 6. mesecev

Pri šestem mesecu starosti se vidni center v možganih razvije do te mere, da otrok vidi bolj jasno, gibi oči so hitrejši, zato bolj natančno spremlja gibanje predmetov. Vidna ostrina napreduje iz 5 % ob rojstvu, do približno 50 % pri šestem mesecu. Barvni vid v tej starost je približno enak kot pri odraslemu, dojenček vidi barve mavrice.

Dojenček ima v starosti od 4 do 6 mesecev boljšo koordinacijo, ki mu omogoča hitro zaznavanje lokacije predmeta, katerega radovedno vzame v roke in nese k svojim ustom.

Razvoj vida pri starosti od 7. do 12. mesecev

Otrok je pri tej starosti že zelo mobilen – se plazi, hodi, zato je zelo radoveden, premaguje večje razdalje, bolje jih ocenjuje, prijema in meče predmete naokoli.

Prepoznava detajle v daljni okolici, z zanimanjem gleda in raziskuje obraze, razlikuje poznane od nepoznanih oseb, nepoznanih se boji. Če mu pokrijemo eno oko, se brani pokrivanja, vendar fiksira predmet in mu tudi sledi.

Vira: Hudoklin, A. 2012. Motnje vida pri otrocih. https://www.sb-nm.si/datoteke/ katalogKategorija/k7kfru95-motnje-vida-pri-otrocih-4-julij.pdf. Hudoklin, A: Posebnosti korekcije vida pri otrocih, Završni rad, Veleučilište Velika Gorica, 2018.

Sodelujoči strokovnjaki:

Anja Hudoklin

dipl. med. sestra, dipl. optometrist, Očesni center Irman

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

Ni objav za prikaz

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here