Vsi otroci se izmikajo, kadar jim odrasli naročijo, naj storijo kaj takega, kar jim ne diši. In vsakogar pojezi, če otroku nekaj govori, ta pa se dela, da ne sliši, ali reče »prav«, naredi pa nič. Še bolj razdražljivo je, če hoče o vsakem predlogu, prošnji ali napotku na dolgo in široko razpravljati. Življenje je vendar prekratko, da bi porabili pet minut samo za prepričevanje štiriletnega otroka, naj se obuje, da bo lahko šel ven, in še pet minut za to, da ga boste spravili do vhodnih vrat …
Vendar velja pomisliti tudi, kako razdražljivo mora biti šele za majhnega otroka, ki je tako nizko na družinski hierarhični lestvici, da ga skoraj vsak odrasli, ki se znajde v bližini, lahko zmoti, ne glede na to, kaj počne, in mu začne ukazovati. Malce obojestranskega ti meni, ja tebi, upoštevajoč načelo, ravnaj tako, kot želiš, da bi drugi ravnali s teboj, bo mnogo bolj zaleglo kot kričanje. Zavedajte se tudi, da večina otrok te starosti težko preide iz ene dejavnosti v drugo, zato jih je treba večkrat opozoriti, da se recimo približuje čas kosila, sprehoda ali spanja, pa še potem potrebujejo veliko časa, da se premaknejo.
Nekaterim, še posebno bistrejšim, kaj hitro pride na misel, da so v resnici dovolj močni, da se lahko pogajajo z vami, kadar jim rečete, naj storijo kaj takega, kar jim ni po volji. Sin morda ne bo šel molče v sobo in se preoblekel v čista oblačila, ampak bo poskusil: »Če se grem preobleč, ker bi ti rada, ali mi boš potem dala kolo ven?« staršem se na žalost to zdi nekako »predrzno«, celo bolj kot razpravljanje.
Lastijo si pač pravico, da svojemu otroku ukažejo, kaj naj stori, njemu pa te pravice nočejo priznati. »Ubogaj mamo in se preobleci in ne odgovarjaj!« bo zarohnel oče pa smo spet pri brezpogojni poslušnosti. Pogajanja so zelo koristna oblika izmenjave med ljudmi, kot se je v zgodovini pokazalo v vsaki družbi. Seveda pa se boste naveličali, če bo otrok za vsako najmanjšo stvar, ki mu jo boste naročili, hotel protiuslugo, še posebno če je za neko opravilo odgovoren on, ne vi; zakaj bi torej plačali. Pogajanja omejite le na izjemne zahteve ali taka opravila, ki so otroku še posebno zoprna, in včasih sami ponudite kupčijo, namesto, da vedno čakate, da bo začel on.
Vir: Otrok od rojstva do šole
