Gledanje risank vsak dan ustvarja pritisk na možgane. Gre le za kratkočasenje, v nasprotju z branjem pravljice, kjer je otrok aktiven, saj ustvarja notranje slike.
Po besedah Zdenke Zalokar Divjak, univ. dipl. psih., gledanje risanke predstavlja le zapolnitev kratkega časa, pravljica pa je življenjskega pomena za otroka, zato je način in čas, ob katerem jo otroku beremo, zelo pomemben.
Oseba, ki otroku bere, je ključna oseba. Otrok vsebino drugače dojame, če jo pove oseba, ki skrbi za njega in jo ima rad. Obenem pa se notranje slike ne morejo ustvariti, če je to preko medijev, saj se tam slika zelo hitro menja. 3-, 4- ali 5-letnemu otroku je smiselno brati isto pravljico vsaj tri tedne, da jo ponotranji, najde podobnosti z junakom, razrešuje čustvene konflikte in išče rešitve.
Če pa vsak dan gleda drugo risanko, potem ustvarja samo pritisk na možgane. Vsebina je velikokrat agresivna in neprimerna. Gre za zapolnitev nekega kratkega časa. Pravljica pa je življenjskega pomena za otroka, zato je pomembno, da vemo, kaj nam ta vsebina prinaša, kdo jo bere, ob katerem času in na kakšen način.
