Psihomotorični razvoj otroka v 1. letu

1046
Psihomotorični razvoj otroka

Skladnjo z rastjo in razvojem možganov se sposobnosti pojavljajo po kraniokavdalnem in proksimodistalnem načelu – dojenčki prej nadzorujejo zgornje kot spodnje ude, prej nadzorujejo zgornje dele rok in nog kot dlani in stopala.

Razvojni mejniki predstavljajo nove motorične, zaznavne, spoznavne in socialno-čustvene sposobnosti otroka, ki jih običajno lahko spremljamo v značilnem sosledju. Njihovo doseganje je povezano s telesno rastjo in razvojem možganov, pogojeno je tako z dednimi dejavniki, kot z vplivi okolja, izkušnjami, motivacijo. Različna področja razvoja so med seboj tesno prepletena in povezana (kot je na primer za ustrezen razvoj govora potreben normalen sluh). Skladnjo z rastjo in razvojem možganov se sposobnosti pojavljajo po kraniokavdalnem in proksimodistalnem načelu – dojenčki prej nadzorujejo zgornje kot spodnje ude, prej nadzorujejo zgornje dele rok in nog kot dlani in stopala.

Poznavanje razvojnih mejnikov je pomembno pri spremljanju otrokovega razvoja, ni pa zamujanje pri posameznem mejniku v primerjavi s sorojenci in vrstniki samo po sebi znak, da je nekaj narobe. Klinične ocenjevalne lestvice oziroma testi razvoja, ki jih na rednih sistematskih pregledih uporablja tudi otrokov pediater, upoštevajo precejšnje individualne razlike med posamezniki. Dodatna pozornost in spremljanje sta potrebna predvsem, ko otrok ne dosega več zaporednih sposobnosti, ki jih njegovi vrstniki v večji meri že dosegajo.

Razvoj grobe motorike

Zajema sposobnosti, ki zahtevajo aktivnost velikih mišičnih skupin, gibanje v okolju.

Novorojenček: pokrčeni, pritegnjeni vsi štirje udi; ob obratu glave na podlagi v eno smer se okončine na tej strani iztegnejo, na drugi strani pokrčijo (asimetrični tonični vratni refleks).

2. mesec: za krajši čas zadrži sredinski položaj glave, se opira na podlakti, dviga glavo do kota 45 stopinj.

3. mesec: daje roke v usta, noge dviguje od podlage tako, da v kolkih in kolenih tvorijo kot 90 stopinj, obvlada sredinski položaj glave, se opira na komolce.

4. mesec: v trebušni legi se opira na podlakti, z povsem dvignjenim prsnim košem od podlage, glava v pokončnem položaju, pri tem že zmore prenesti težo na eno roko, z drugo poseči po predmetu; obrača se iz trebuha na hrbet.

5. mesec: dviguje nogi od podlage do vertikale, se prijema za kolena; obračanje iz hrbta na trebuh.

6. mesec: na trebuhu oprt na iztegnjene roke, prsni koš in zgornji del trebuha odmaknjena od podlage, glava v pokončnem položaju, medenica na podlagi, nogi iztegnjeni; aktivno sodeluje pri potegu v sedenje, sedi ob opori.

7. mesec: usklajeno in kontrolirano obračanje s trebuha na hrbet, bočni položaj, pričetki plazenja.

8. mesec: samostojno sedenje, plazenje, stanje ob opori z nagnjenim trupom naprej, pokrčenimi kolki.

9. mesec: štirinožni položaj, kobacanje, samostojno posedanje iz štirinožnega ali bočnega položaja, dvigovanje v stojo ob opori.

10. mesec: stoja ob opori z vzravnanim trupom, bočno prestopanje ob opori.

12. mesec: stoja prosto v prostoru brez opore.

13.-15. mesec: samostojna hoja.

Razvoj fine motorike in vida

Zajema sposobnosti, ki zahtevajo aktivnost manjših mišičnih skupin, koordinacijo oči in rok, ravnanje s predmeti.

Novorojenček: prijemalni refleks, pogosto stisnjene dlani v pest.

2. mesec: dlan že večinoma razprta.

3. mesec: sklepanje rok v sredinski liniji, igra z rokami, opazovanje rok pred seboj, dajanje rok v usta.

4. mesec: hoteno poseganje po predmetih, prijemanje predmetov z obema rokama pred seboj, nošenje predmetov v usta.

6.–7. mesec: preprijemanje predmeta iz ene v drugo roko, digitopalmarni prijem (prijem s celo roko, s palcem v delni opoziciji), prenos predmeta preko sredinske linije.

9.–10. mesec: pincetni prijem (z blazinicama palca in kazalca).

Razvoj sluha in govora

Novorojenček: v prvih 3 mesecih se na zvoke odziva z mimiko, gibi, jokom in utripanjem vek.

3.–4. mesec: obrača glavo proti izviru zvoka, se smeji, brblja in izgovarja posamezne zvoke.

8. mesec: začne izgovarjati jasne, brezpomenske zloge (npr. ba-ba), ki so neodvisni od sluha in jezika. Za pravilen razvoj govora je izjemno pomemben sluh, saj se razvija na podlagi zlogov in glasov, ki jih otrok sliši okoli sebe. Z glasovi začne opozarjati nase in poskuša izgovarjati samoglasnike.

10.–12. mesec: zloge poveže v posamezne besede, ki jih ponavlja. Prepoznava glasove odraslih.

Novorojenček: ob ustrezni podpori drugih oseb iz okolja razvija zmožnosti samopomirjanja.

1. mesec: Ob človeškem glasu se nasmehne, do 4. meseca pa na umik prijetnega dražljaja zajoka.

2. mesec: vrača nasmeh in se z gibi odziva na materin glas.

4. mesec: čustva izraža z mimiko, gibi, glasovi in se glasno smeji.

6. mesec: prepozna znane in neznane obraze in se bojih neznancev. Hrano in druge neznane predmete začne nositi v usta.

8.–9. mesec: tolče z igračami, si jih podaja iz roke v roko in vtika v usta. Ugotovi, da lahko igrača pade na tla. Z glasovi opozarja nase, vleče se za lase. Pojavi se strah ob ločitvi od osebe, na katero je navezan. Dojenček zna razlikovati med čustvenimi izrazi drugih, se vključevati v igro menjave vlog in se na osnovi čustvenih izrazov drugih uči ustreznega čustvenega odziva v posamezni situaciji. Oblikuje se navezanost na starše in druge osebe.

10.–12. mesec: zna pomahati z roko v pozdrav in pokazati stvari s kazalcem. Veselje izraža s smehom in jezo s kreganjem. Pri enem letu raziskuje igrače, ponavlja besede in prepozna glasove odraslih. Odrasle sili, da se z njim igrajo, zna piti iz skodelice, ki jo drži z obema rokama.

dr. Jasna Oražem Mrak

dr. med., spec. pediatrije, Pediatrična klinika Ljubljana, KO za otroško nevrologijo

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno. Kliknite tukaj.

Ni več objav