Na otrokovo vztrajnost, ki je osrednja lastnost pri učenju samostojnosti, vpliva odziv starša, zato ga ne glede na uspešnost pohvalite, ne priganjajte in ne opravljajte nalog namesto njega.
Razvoj samostojnosti pri otroku ni odvisen le od osebnostnih lastnosti otroka, ampak tudi od življenjskega sloga družine. Že vstop v vrtec je začetni korak na pot samostojnosti otroka, saj pomeni vstop v novo okolje, kjer bo brez staršev. Zato to ni čas za dodatne spodbude k samostojnosti (npr. začetki navajanja na kahlico, odvzem stekleničke). Spremembe lahko v otroku vzbudijo strah.
Razvoj samostojnosti malčka ima dva mejnika:
- skrb za samega sebe (hranjenje, oblačenje, igranje, navajanje na kahlico oz. stranišče),
- sprejemanje odločitev (s katerimi vrstniki se bo igral, katero igračko, upoštevanje pravil in navodil).
Spodbujanje in krepitev samostojnosti
Otrok se veliko nauči, če ima spodbudo, čas, zaupanje in potrpljenje / umirjenost odraslih. Uči se preko lastnih izkušenj, zato mu omogočite, da čim več stvari naredi sam. Pripravite mu spodbudno učno okolje, v katerem lahko svobodno raziskuje. Otrok se uči tudi z opazovanjem in posnemanjem, zato bodite dober zgled otroku (skupaj jejte za mizo, skupaj pospravljajte, razvijajte navade).
Držite se načela postopnosti. Otroka opazujte in ga vodite k samostojnosti ter mu prisluhnite. Otrok naj sam pokaže lasten interes za določeno nalogo, vi ga spodbujajte. Čeprav se bo morda otrok odločil, da neko nalogo naredi sam, ravno takrat, ko se bo vam najbolj mudilo. V tistem trenutku mu zaupajte, da bo nalogo opravil sam, ga pohvalite in se z njim veselite ob uspehu. Otrok tako razvija pozitivno samopodobo.
Nasveti:
- Dajte mu čas in mu dovolite, da nalogo opravi sam. Kadar se otrok, ko ga pripeljete v vrtec, sam odloči, da si bo sam sezul čevlje, ne opravite te naloge sami, ker se vam zdi, da gre prepočasi. Stopite korak nazaj in ga opazujte. Takšen pristop vam bo v korist tudi, ko bo otrok že v šoli in vas bo prosil za pomoč pri domači nalogi.
- Ne olajšujte nalog, ki se jih mora naučiti. Otrok se mora naučiti zavezati svoje čevlje, kar je eden od korakov do samostojnosti. Zato ga na poti ne zavirajte z čevlji brez vezalk.
- Nalogo mu pokažite in je ne naredite namesto njega. Otroka spodbujajte, da opravlja nalogo sam (čeprav počasi). Ko nalogo opravi ga pohvalite za opravljeno delo.
- Del procesa učenja so tudi napake. Pri izkazanem lastnem interesu otroka, tudi sami prevzemite iniciativo, torej ne le spodbujate ampak tudi »pospešite« pobudo, če je potrebno. Pri tem ne uporabljajte besed »nikoli, vedno, ti tega še ne moreš,« temveč potrpežljivo pojasnite vašo pobudo. Ne recite, »bom naredil jaz, ker tega ti še ne zmoreš,« saj s tem vzbujate v otroku mišljenje da sam ne zmore. Pojasnite mu, zakaj ste nalogo prevzeli sami.
Na otrokovo vztrajnost, ki je osrednja lastnost pri učenju samostojnosti, vpliva odziv starša, zato ga ne glede na uspešnost pohvalite, ne priganjajte in ne opravljajte nalog namesto njega.
Vaša vloga pri izoblikovanju samostojnosti
Sami ste največji vzor, otrok pa vas opazuje in posnema. Otroka podprite, da v nalogah postaja suveren z različnimi priložnostmi za vajo, npr. z vzpostavitvijo rutin oblačenja, umivanja, ponudite mu izbiro. Poskrbite, da ne pričakujte od njega vedenja, ki ga sami ne izvedete.
Pri spodbujanju otroka k samostojnosti bodite pri predajanju usmeritev natančni in navodilo pojasnite s čim več detajli (npr. »Umij si zobe,« ni dovolj. Primernejše je: »Pojdi si umiti zobe. Na zobno ščetko daj zobno pasto ter si skrtači zobe, nato si usta speri z vodo ter pospravi ščetko in zobno pasto.«)
Viri: Hudolin Sergeja, 2013. Osnovna šola heroja Janeza Hribarja in vrtec Polhek – Stari trg pri Ložu; Pusti bom sam. Varuška Živa; Razvoj samostojnosti pri predšolskem otroku. Kruh Nataša, 2014. Vrtec Medvode; »Pomagaj mi, da naredim sam!« – Kako vzgajati otroka za samostojnost.
