Otroku damo najprej 5 rešilnih vdihov, nato 1 minuto izvajamo stise prsnega koša in dajemo vpihe, šele potem kličemo 112.
Če vidimo, da se je otrok nenadoma onesvestil ali negibno leži ali ne diha, moramo k njemu najprej varno pristopiti in preveriti njegovo odzivnost. Če je potrebno, začnemo izvajati temeljne postopke oživljanja. Za laike velja, da so smernice temeljnih postopkov oživljanja otroka podobne, kot pri oživljanju odraslega s poudarkom, da damo otroku najprej 5 rešilnih vdihov, nato 1 minuto izvajamo stise prsnega koša in dajemo vpihe, šele potem kličemo 112.
VAREN PRISTOP: Pristopi previdno, bodi pozoren na nevarnosti.
PREVERI ODZIVNOST: »Ali si dobro? Me slišiš?« Stresemo roko, ramo.
NI odziva – KLIC NA POMOČ: Vzklik morebitnim očividcem, nekdo naj odide po AED.*
SPROSTIMO DIHALNO POT
Sprostimo dihalno potOtroku privzdignemo brado (razen ob morebitni poškodbi hrbtenice) ter se sklonimo nad njegov obraz tako, da gledamo njegov prsni koš.
OCENIMO DIHANJE: Štejemo do 10 ter v tem času gledamo dvigovanje prsnega koša, poslušamo in čutimo dihanje.
Če NE zaznamo dihanja izvedemo:
5 VPIHOV: Usta na nos in usta ALI usta na usta.
ZNAKI ŽIVLJENJA (dihanje, kašljanje, premikanje )? DA, otroka obrnemo tako, da leži na boku (stabilni bočni položaj) in pokličemo 112 ter pozorno spremljamo njegovo dihanje (če preneha dihati začnemo z oživljanjem).
Ni znakov življenja – ZAČNEMO Z OŽIVLJANJEM:
30 STISOV PRSNEGA KOŠA nato 2 VPIHA, to ponavljamo 1 MINUTO.
Pri otrocih izvajamo masažo z eno roko, ki jo držimo iztegnjeno v komolcu, pri večjih otrocih pa lahko z obema rokama. Globina stisov je približno eno tretjino globine prsnega koša.
Stise izvajamo s frekvenco 100 do 120 vtisov v minuti.
Po 1 minuti izvajanja oživljanja KLIČEMO na 112 ter nato
NADALJUJEMO Z OŽIVLJANJEM: 30 STISOV prsnega koša nato 2 VPIHA kar ponavljamo vse dokler ne pride ekipa nujne medicinske pomoči (NMP) ali otrok začne dihati, zakašlja, se premakne ali dokler nismo sami fizično tako utrujeni, da ne zmoremo več izvajati temeljnih postopkov oživljanja. Če je očividcev več, naj se večkrat v izvajanju temeljnih postopkov oživljanja zamenjajo, saj je to izvajanje zelo utrudljivo.
* Pri oživljanju otrok je uporaba AED-ja (avtomatski zunanji defibrilator) zelo redko potrebna. Pogosteje se potrebuje pri oživljanju otrok z že znanim srčnim obolenjem. Pri teh otrocih se namesti elektrode AED-ja tekom oživljanja takoj, ko je AED dostopen. Držimo se navodil, ki nam jih daje aparat.
