Privzgoja prehranjevalnih navad

0
108
Prehranjevalne navade

Starševska naloga je, da s svojim zgledom otroku predstavite zdrave prehranske navade.

Otroci se zdravih prehranskih navad naučijo doma, s posnemanjem staršev. Starši ste tisti, ki živila v trgovini kupite, zato imate možnost, da otroku že v zgodnjih letih privzgojite zdrave prehranske navade, ki pa ne pomenijo, da na jedilniku ni nikoli sladoleda ali čokolade. Oboje je lahko del zdravega prehranskega načrta, le manj pogosto in v manjših količinah, odvisno tudi od otroka in njegove ravni aktivnosti.

Premišljena & hranljiva izbira

V Sloveniji so leta 2017 uvedli zakonodajo za omejitev oglaševanja živil z manj ugodno hranilno sestavu v času otroškega programa na televiziji. Prav tako so na Inštitutu za nutricionistko raziskali vpliv uvedenih ukrepov na izpostavljenost otrok oglasom hranilno manj ugodnih živil, katere rezultati so pokazali, da se je po sprejetju zakonodajnih omejitev oglaševanje zmanjšalo. Kljub temu pa oglaševanje takšnih živil ostaja v terminih izven otroškega programa, ko je gledanost s strani otrok prav tako visoka in predstavlja izziv za starše. Predvsem s svojimi zgledi vzgajajte otroke tako, da so hranilno manj ugodna živila na jedilniku le občasno in ne vsakodnevno.

Izpostavljenost otrok oglaševanju živil vpliva na njihovo vsesplošno dojemanje prehrane. Bodite pozorni na to, kakšne informacije otrok prejema iz medijev. Otroku jih tudi interpretirajte. Otroku ne razlagajte o tem, da so določena živila »slaba« ali »nezdrava« kar sama po sebi, saj otrok ne bo razumel tega koncepta, ki pa na dolgi rok lahko povzroči slab odnos do hrane. Razložite mu, da so določena živila, ki se bolj oglašujejo, kot so sladkarije, slani prigrizki ipd., živila, ki jih jeste občasno, v manjših količinah, saj so energijsko bogatejša in po navadi hranilno revnejša, a vsekakor niso prepovedana.

Jejte pestro zelenjavo in sadje z veseljem

Prve izkušnje s hrano vplivajo na nadaljnji razvoj otrokovih prehranskih navad. Starševska naloga je, da s svojim zgledom otroku predstavite zdrave prehranske navade. Če recimo sami ne vključujete zelenjave redno v svoje obroke, zakaj bi potem pričakovali, da jo bo otrok jedel z veseljem? Otroci se učijo s posnemanjem. Učijo se novih okusov, struktur, zato jim  ponudite širok nabor živil, v katerih uživajte tudi sami. Otroci po navadi rabijo nekaj časa, da se privadijo novega okusa in ga sprejmejo.

Večje otroke vključite v pripravo obrokov, manjšim pa dovolite tudi »igranje« s hrano, saj se otrok o živilu uči tudi skozi dotikanje, »pacanje« in ne le gledanje. Kako bi sami počutili, ko bi recimo v tuji državi prvič poskusili neko novo jed? Bi jo dali kar takoj v usta? Ali bi prvo povohali, si ogledali, se je morda dotaknili in šele nato poskusili. Bonton pri mizi naj ne bo prednostna naloga pri spoznavanju živil, tega boste otroka učili kasneje, ko bo že osvoji pokušanje novih živil.

Nasveti za sestavo malčkovega jedilnika

Malčki imajo majhen tek, potrebe po hranilnih snoveh in energiji pa večje. Obroki naj bodo majhni (otrokov želodec je velik približno toliko kot njegova pest) in redni. Ponudite jim tri glavne obroke, zajtrk, kosilo in večerjo ter dve malici, eno dopoldne in eno popoldne.

V obdobju odraščanja je ustrezen način prehranjevanja ključnega pomena, da otrok dobi dovolj energije in hranil za rast in razvoj. Pomembno je, da otrok uživa kakovostno, raznoliko in hranilno bogato hrano. V jedilnik vnašajte energijsko in biološko polnovredna živila, in različne kombinacije skupin živil. V primeru nezaželenih reakcij ob zaužitju določenih živil, ki lahko nakazujejo na alergijo ali intoleranco, se obrnite na pediatra.

Jedilnik naj sestavljajo obroki iz osnovnih živil (zelenjava, sadje, ovseni kosmiči, kaše, stročnice, pusto meso, gomolji, mlečni izdelki, idr.), torej polnovredna živila ter kar najmanj industrijsko pripravljene hrane. Tako zmanjšate vnos prostih sladkorjev in soli v tovrstnih živilih, ki jih malčki ne potrebujejo toliko.

Otrokova prebava

Prebavne motnje se pri otrocih vsekakor lahko pojavijo, najpogostejše so diareje in bruhanje, ki lahko privedejo do dehidracije. V takih primerih otroka spodbujate k pitju po požirkih in ponudite izotonične pijače, slano juho, rehidracijske soli in se po potrebi posvetujte s pediatrom.  V primeru diareje otroku ne ponujajte težko prebavljive hrane in takšne, ki vsebuje veliko prehranskih vlaknin, ki nadalje lahko pospešijo odvajanje. Ponudite riž, prepečenec, banane, kuhano pusto meso, zelenjavne juhe.

V primeru zaprtja naj otrok zaužije dovolj tekočine in dovolj prehranskih vlaknin. Te se nahajajo v zelenjavi, sadju, polnovrednih žitih, stročnicah, tudi v semenih in oreščkih. Ponudite jogurt, kefir ali kislo mleko, ki vsebujejo naravne probiotike, a prehranskih dopolnil s probiotiki, ne ponujajte na pamet, brez predhodne posveta z dietetikom ali pediatrom. Prav tako je prenizka telesna aktivnost lahko razlog za slabšo motiliteto črevesja, zato otroka spodbujajte k gibanju, če mu to ne povzroča fizičnega nelagodja.

Marina Zakič

dipl. dietetik, Nutrimina in klinični dietetik v SVZ Hrastovec

Ni objav za prikaz

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj