Primerne sestavine pri uvajanju goste hrane

0
2061
Sestavine pri uvajanju goste hrane
Sestavine pri uvajanju goste hrane

Hrana, ki jo pripravljamo malčku, naj bo naravna in čim manj obdelana. Skrbimo, da so sestavine pri uvajanju goste hrane dobro oprane in po potrebi prekuhana.

Ko vemo, koliko in kdaj naj otroku začnemo uvajati nova živila oziroma jedi, se pojavi vprašanje – kaj iz posamezne skupine živil pa je primerno za mojega malčka. Kako zbirati živila, da bo otrok dobil vse potrebne vitamine, minerale, hranila in ostalo?

Katera hrana je primerna za malčka?

Olja in maščobe

PRIMERNA ŽIVILA: oljčno, sončnično, repično, sojino, laneno, koruzno, občasno maslo

HRANILA: esencialne maščobne kisline

UPORABA in PRIPOROČILA: zmerna uporaba že s prvimi začetki uvajanja goste hrane

Ribe 

PRIMERNA ŽIVILA: morske modre- sardela, skuša, slanik, losos, morske bele, sladkovodne

HRANILA: jod, kalcij, železo, kalij, maščobne kisline omega 3

UPORABA in PRIPOROČILA: izogibanje velikim ribam, uporaba svežih, paziti na kosti

Sadje

PRIMERNA ŽIVILA: jabolko, hruška, marelica, breskev, banana, borovnice, maline, nektarine …

HRANILA: vitamini, mineralne snovi, vlaknine

UPORABA in PRIPOROČILA: lokalne pridelave, sezonsko, sveže, dobro oprano, zrelo

Zelenjava in stročnice

PRIMERNA ŽIVILA: korenje, bučke, cvetača, koleraba, brokoli, koruza, špinača, paprika, paradižnik, blitva, por, fižol, grah, čičerika, leča…

HRANILA: vitamini, mineralne snovi, vlaknine

UPORABA in PRIPOROČILA: lokalne pridelave, sezonska, sveža, dobro oprana

Meso 

PRIMERNA ŽIVILA: perutninsko (piščanec, puran), kunec, žrebiček, govedina

HRANILA: beljakovine, mineralne snovi (zlasti železo), vitamini skupine B

UPORABA in PRIPOROČILA: pričnemo z belim mesom in nadaljujemo z rdečim, dobro toplotno obdelano

Mleko in mlečni izdelki 

PRIMERNA ŽIVILA: jogurt, sir, skuta, mleko …

HRANILA: beljakovine, kalcij

UPORABA in PRIPOROČILA: mleko naj bo polnomastno, poltrajno, nehomogenizirano

Jajca 

PRIMERNA ŽIVILA: jajca

HRANILA: beljakovine, vitamin A, betakaroten in folna kislina

UPORABA in PRIPOROČILA: sveža, dobro toplotno obdelana

Neprimerne sestavine pri uvajanju goste hrane:

  • gobe,
  • ostre začimbe,
  • živila z nasičenimi maščobami,
  • živila z veliko barvil in aditivov,
  • piškoti, čokolade, čipsi, ki vsebujejo preveč nasičenih maščob in sladkorjev
  • pijače z dodanim sladkorjem,
  • surova jajca in majoneze,
  • surovo meso in surove ribe,
  • umetna sladila,
  • vnaprej pripravljena hrana
  • jušni koncentrati

 Pomembni nasveti:

  • za hranjenje se uporablja primeren pribor (brez ostrih robov, plastičen, plitev …),
  • v času obroka naj vlada pozitivno vzdušje,
  • prva živila naj bodo lahko prebavljiva in dobro toplotno obdelana,
  • večerja naj bo lahko prebavljiv obrok,
  • uvajanje novih živil oziroma jedi naj bo vedno v dnevnem obroku, ne večernem,
  • pripravljeno jed oziroma živilo najprej poizkusite sami,
  • kašice naj bodo s starostjo otrok gostejše,
  • ko otrok dobi prve zobe, se prične uvajanje koščkov, manj kuhane zelenjave …,
  • posebna previdnost pri: malih trdih živilih (oreščki), živilih s koščico (sadje), živilih s kostmi (piščanec, ribe) zaradi možnosti zatikanja in stročnicah zaradi napihnjenosti; otroka zaradi možnosti zadušitve s koščki hrane nikoli ne pustite samega,
  • uporabljati čim manj sladka in slana živila,
  • jedi naj ne bodo ocvrte v olju, ampak dušene ali pečene,
  • živila naj bodo sveža, lokalna in jedilniki sestavljeni iz sezonskih živil,
  • po dopolnjenem enem letu starosti se kravje mleko uvaja postopoma, najprej kot malo dodatka jedem in nato kot napitek,
  • potrebno je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme
  • začnemo z nizko alergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba…), rižem, kasneje s sadnimi kašami (jabolko, hruška, banana),
  • kruh uvajamo od 10. meseca dalje,
  • gluten (pšenica, pšenični zdrob, rž, ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, BIO žitarice za dojenčke) uvajamo v majhnih količinah med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je še dojen, rumenjak od 6. meseca, beljak po 1. letu starosti, sladkor, sol po 1. letu, med po 1. letu, ribe lahko po 6. mesecu starosti, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardine, losos),
  • otroka navajamo na ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki in dva vmesna,
  • nove prehranske smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke narekujejo, da po dopolnjenem 4. mesecu in pred dopolnjenim 7. mesecem, ko je dojenček še vedno pretežno dojen, uvajamo v dojenčkovo prehrano tudi žita, ki vsebujejo gluten. Tako zmanjšamo nevarnost za razvoj celiakije,
  • če je le mogoče, kašico pripravimo vedno iz sveže zelenjave,
  • v primerjavi s sadjem in zelenjavo vsebujejo stročnice izrazito visok delež netopnih dietnih vlaken (grah, leča, fižol, stročji fižol …), ki lahko izboljšajo prebavo pri dojenčkih, ki imajo trše blato, nekatere stročnice pa lahko dojenčka napihnejo, zato bo imel malo več vetrov.
DELI

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here