Razvoj stopala
Ko je naš dojenček malo večji, moramo poskrbeti za primerno obutev, da se bo njegovo stopalo lahko nemoteno razvijalo. Kosti v stopalu so v prvih letih življenja sestavljene iz hrustanca, ki ga postopoma nadomešča kostnina. In s tem postanejo kosti bolj čvrste. Stopalni loki se pojavijo med tretjim in petim letom starosti, pred tem pa so zapolnjeni z nežnim maščobnim tkivom. To je tudi razlog, da je delež otrok z navidez ploskim stopalom v prvih letih življenja zelo visok, vendar se z razvojem manjša. Če je otroško plosko stopalo fleksibilno, ne zahteva nobenega zdravljenja in tudi ne posebne obutve ali vložkov – gre za normalno razvojno obliko stopala pojasnjuje doc. dr. Blaž Mavčič, dr. med., z Ortopedske klinike. Bolečine pri hoji v kasnejši dobi imajo le otroci z rigidnim ploskim stopalom (se pojavlja redko), pri katerih je najpogostejši vzrok za težave nepravilna zraščenost stopalnih kosti, simptomi pa velikokrat postanejo očitni šele po 8. letu starosti.
Otroški čevlji in copatki
Dojenčku naj bi prve copatke obuli čim kasneje in večina strokovnjakov priporoča, da se otrok čim dlje plazi oz. hodi bos, saj tako razvija zdrav in pravi način stopanja na svoje stopalo. Špela Gorenc Jazbec poudarja, da je najnaravnejša in najbolj zdrava hoja brez čevljev, kar velja za vsa starostna obdobja, še posebej pa za obdobje, v katerem se stopala najhitreje razvijajo in prilagajajo podlagi, po kateri hodimo. Prva hoja je vedno nekoliko nestabilna, s široko podporno ploskvijo, s pomanjkanjem ravnotežja. Ravno zato je dobro, da je otrok v obdobju prve hoje in tudi pozneje čim več bos, saj mu s tem res omogočimo, da s stopali začuti različne podlage, da ima možnost ravnotežnostnega odzivanja s stopali in prsti. V stanovanju copatki niso potrebni. Če nas skrbi, da se otrok ne bo prehladil, mu lahko nadenemo različne nogavičke z nedrsečo podlago, ki so mehke in udobne. Take nogavičke otroka ne ovirajo pri igri na tleh in še posebej ne pri hoji po vseh štirih, klečanju na tleh in v drugih položajih, ki jih otroci uporabljajo pri igri. Stopalo otroka naj bi se dokončno oblikovalo šele okrog tretjega ali četrtega leta, ko se v hoji pojavijo tudi rotacije, zato naj bi bil otrok, če je mogoče, do te starosti brez copat, vsaj doma.
Pri nakupu čeveljčkov moramo biti pozorni, da so dovolj veliki
Pri nakupu čeveljčkov po besedah Špele Gorenc Jazbec moramo biti pozorni predvsem na to, da so čevlji, ki jih kupujemo, dovolj veliki. Ko jih otroku obujemo, naj vstane, da se teža prenese na stopala, kajti stopalo se, ko je obremenjeno s težo, »poveča«, pri tem naj bo med najdaljšim prstom in konico čevlja vsaj še 1 cm praznega prostora. Čevlji morajo biti dovolj mehki, da jih lahko upognemo v predelu prstov in da jih, ko jih držimo v roki, lahko zasukamo po diagonali med peto in prsti. Čevlji ne smejo biti preozki, pomembno je, da so v predelu prstov dovolj široki. Tudi različne opetnice, ortopedski vložki in podobne stvari niso primerni (seveda, če otrok nima kakšnih posebnih težav in mu vložke ali pa ortopedske čevlje predpiše zdravnik). Boljši kot čevlji, ki se zapenjajo z ježkom, so taki na vezalke, saj jih z vezalkami bolje prilagodimo nogi. Pozorni moramo biti tudi na podplat, ki ne sme biti drseč, vendar hoje tudi ne sme preveč zavirati, saj se potem otrok lahko večkrat spotakne. Podplat naj bo čim bolj raven. Izbiramo mehke materiale, ki zagotavljajo popolno zračnost in s tem prijetnost obutve. Ker se otroci radi sprehajajo po dežju in stopijo tudi v vodo, izberite čevlje, ki so vodoodporni tako spodaj, kot tudi po zgornji strani stopala, da bo notranjost obutve sicer dihala, vendar ostajala suha.
Čevlji za otroka naj ne bodo že ponošeni
Čevlji za otroka naj ne bodo že nošeni in izposojeni, saj vsako stopalo čevelj oblikuje drugače, ponošeni čevelj pa se težko prilagodi drugemu stopalu, zato se lahko stopalo prilagodi že nošenemu čevlju, kar pa vsekakor ni dobro. S ponošenimi čevlji lahko otrok razvije drugačen, slabši vzorec hoje, kot bi ga, če bi bili čevlji čisto novi. Poleg tega se uporaba ponošenih čevljev drugih otrok odsvetuje tudi iz higienskih razlogov (prenos glivičnih okužb). »V primeru prirojenih ali razvojnih deformacij stopala, bolečin pri hoji, nevroloških razvojnih motenj ali drugih motenj hoje se svetuje posvet glede obutve pri izbranem pediatru ali drugem specialistu (fiziater, ortoped, nevrolog),« pove dr. Mavčič.
Vsebina: Mojca Buh
