Če slabovidnost ni povezana s škiljenjem, pogosto ostane skrita in jo odkrijejo zdravniki pri sistematskih pregledih.
Slabovidnost ali ambliopija ni oznaka za refrakcijsko napako (kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem), temveč je enostransko, redkeje obojestransko zmanjšana najboljša korigirana vidna ostrina, pri čemer pa ni prisotno obolenje očesa ali vidne poti. To pomeni, da otrok kljub uporabi različnih korektivnih pripomočkov (npr. očala, kontaktne leče) ne bo imel 100% vidne ostrine in bo vedno prisoten nekoliko meglen vid. Navadno se razvije v otroštvu. Če slabovidnost ni povezana s škiljenjem, pogosto ostane skrita in jo odkrijejo zdravniki pri sistematskih pregledih.
Vzrokov za slabovidnost je več. To so: škiljenje, refrakcije napake, nistagmus, prirojena siva mrena, ptoza itd.
Slabovidnost in škiljenje sta tesno povezana
Škileče oko bo najverjetneje slabovidno in obratno. Slabovidnost zaradi škiljenja je najpogostejša. Vedno je enostranska. Razvije se pri vseh otrocih, mlajših od treh let, pri katerih se je pojavilo škiljenje. Ker je eno oko odklonjeno (navadno navznoter) in obe očesi hkrati ne gledata iste slike, pride do pojava dvojnega vida ter do hudega zmanjšanja vidne ostrine pri odklonjenem očesu že v nekaj tednih. Tako vrsto slabovidnosti je potrebno začeti zdraviti takoj.
Odkrivanje slabovidnosti
Na slabovidnost pomislite pri vsakem otroku, ki škili in raje gleda zgolj z enim očesom, pri visoki daljnovidnosti in pri velikih razlikah v dioptriji (anizometropija), ko je astigmatizem večji kot 1,25 dioptrije. V družinah, kjer se pojavlja slabovidnost, škiljenje ali kaka druga anomalija, moramo biti posebno pozorni, saj je veliko oblik škiljenja dednih.
Starši lahko že v prvem letu otrokove starosti otroka pozorno opazujete, medtem ko se igra, gleda televizijo in podobno. Zanimiv »domači test« vida je, da se igrate z njim igrico »gusar«. Otroku najprej pokrijete eno oko, nato pa še drugo. Če se otrok brez težav igra naprej, gleda televizijo, je verjetno dioptrija na obeh očesih enaka, če pa bi se otrok upiral, jokal in ne bi želel imeti enega očesa pokritega, gre lahko za slabovidno oko. Če v tem obdobju niste zaznali nobenih posebnosti, je pomemben sistematični pregled pri starosti treh let, ko v pediatrični ambulanti preverijo vidno ostrino.
Pozorni ste lahko tudi, če se otrok vedno preseda bliže k televiziji, nagiba glavo, če se mu oči pretirano solzijo, ima pogosta vnetja. Otroka v takih primerih peljite k pediatru, ki ga bo poslal na specialistične preglede.
