Obstajajo trije različni nivoji energije pri otroku. Če ugotovimo, na katerem nivoju je trenutno otrok, lahko ustrezneje odreagiramo.
Po besedah Anje Quevedo je treba ugotoviti, na katerem nivoju se nahaja otrok v tem trenutku. Imamo tri nivoje energije, in sicer težek, ego aktiven in lahek, in k vsakemu pristopamo na poseben način.
Značilno za Vzgojo za življenje je, da učitelj ves čas ugotavlja, na katerem nivoju se nahaja otrok v tem trenutku. Imamo tri nivoje energije: težek, ego aktiven in lahek. Otrok, ki ima težek nivo energije, nima motivacije, da bi kaj delal, je slabe volje, mogoče celo gleda navzdol. Vidimo, da je njegova podoba težka.
Drug nivo energije je ego aktiven, kar pomeni, da je v tistem trenutku precej sebičen, noče pomagati, noče sodelovati ali pa bo sodeloval, če ima kaj od tega. Sodeloval bo, če bo nekaj pridobil, če bo dobil čokolado, če je to popularna skupina, se bo z njimi družil samo zato, ker so popularni.
Tretji nivo pa je lahek. Otrok, ki je lahek, bo samo zato, ker si želi nekomu pomagati, vstal in šel. Takemu otroku tudi ne smemo dati kazni. Vsak nivo energije ima določen način, s katerim naj do otroka pristopamo. Tisti, ki je v težkem stanju energije bo nekaj naredil samo zato, da se izogne kazni.
Če pa bomo kazen naložili nekomu, ki je na lahkem nivoju energije, pa bomo njegov nivo energije znižali, ker on ne potrebuje kazni. Če želimo takšnega otroka voditi, je edino, kar mu moramo reči: »Glej, tista punčka je slabe volje. Kaj lahko narediva zanjo.« Takoj bo naredil, kar želimo in kamor ga vodimo, ker je vesel, da lahko pomaga.
