Pregled oči pri oftalmologu

0
30
Otroški oftalmolog

Slabovidnost starš najlažje ugotovi tako, da prekrije najprej eno, nato še drugo oko. Opazujte kako se otrok vede.

Slabovidnost ali ambliopija je enostransko, redkeje obojestransko zmanjšana najboljša korigirana vidna ostrina, pri čemer pa ni prisotne patologije očesa ali vidne poti. Na slabovidnem očesu je vedno prisoten nekoliko meglen vid kljub pripomočkom

za korigiranje vidne ostrine, kot so očala ali kontaktne leče. Kolikor slabovidnost ni povezana s škiljenjem, pogosto ostane skrita in jo odkrijejo zdravniki pri sistematskih pregledih. Slabovidnost in škiljenje sta povezana; oko, ki škili je pogosto slabovidno, in obratno. Najpogostejša je slabovidnost zaradi škiljenja, razvije se pri otrocih mlajših od treh let pri katerih se je pojavilo škiljenje. Na slabovidnost pomislite pri vsakem otroku, ki škili ter pri visoki daljnovidnosti in večjih razlikah v dioptriji. Ker je več oblik škiljenja dednih, je pomembna tudi družinska anamneza.

Slabovidnost starš najlažje ugotovi tako, da prekrije najprej eno, nato še drugo oko. Opazujte kako se otrok vede. Če se otrok upira ob prekritju vedno istega očesa, je sosednje oko lahko slabovidno in mu morda prekrivamo njegovo boljše oko, kar pri otroku izzove občutek nelagodja.

Pri škiljenju obe očesi nista poravnani, temveč eno oko uhaja navznoter ali navzven. Starši ga pogosto opazijo na fotografijah, še posebno ob uporabi bliskavice. Pri škiljenju rdeča odseva na fotografijah nista simetrična. Odsev na enem očesu je lahko odsoten ali zabrisan.

Obisk pri strokovnjaku

Pri zelo majhnem otroku se pregled po možnosti opravi v zgodnjih jutranjih urah oziroma po spanju. Oftalmolog ga izpelje čim hitreje. Opazuje otrokov splošen izgled in njegovo vidno funkcijo pri igri, sledenju.

Pozorni so na morebitno prisotnost škiljenja (kar v prvih mesecih življenja ni nič nenavadnega), na prirojeno povešeno veko (ptozo veke), s presvetlitvijo optičnih medijev ugotavljajo prirojeno sivo mreno, motno roženico itd.

Pri pregledu zelo majhnih otrok se pogosto poslužujejo avtorefraktometra. Preverjanje vida pri otrocih namreč temelji na subjektivnem in objektivnem pristopu. Pri objektivnem želijo s avtorefraktometra, izmeriti pomembno refrakcijsko napako (kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem). Refrakcijske napake pri otrocih določajo z uporabo kapljic za širitev zenic.

Pri subjektivnem pristopu določajo vidno ostrino s pomočjo uporabe posebnih tabel – optotipov. Slednje je možno šele pri štiriletnikih, vendar pa je zanesljivost večja pri šestletnikih. Uporabljajo se optotipi prilagojeni otrokom, ki namesto črk vsebujejo različne simbole. Pri manjših otrocih oz. kjer verbalna komunikacija še ni možna, se poslužujejo principa ujemanja simbolov, ki mu jih na določeni razdalji pokažejo, s tistimi, ki jih ima otrok v naročju. Pri starejših otrocih določajo vidno ostrino na razdalji 5 metrov.

Pri večini šolskih otrok se lahko uporabi standardne optotipe, ki jih sicer uporabljajo pri odraslih. Vidno ostrino vedno določajo za vsako oko posebej, pri čemer sosednje oko pokrijejo. Preverijo tudi gibljivost zrkel, pogled v različnih smereh pogleda in morebitno prisotnost škiljenja.

V nadaljevanju je očesni pregled otroka odvisen od presoje oftalmologa. Simptomi in znaki vplivajo na obseg in potek pregleda, ki lahko vključuje oceno zeničnih reakcij, pregled sprednjega in zadnjega segmenta in periferne mrežnice, vidnega polja.

Sodelujoči strokovnjaki:

Ivana Gardašević Topčić

dr. Ivana Gardašević Topčić

dr. med., Splošna bolnišnica Novo mesto

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

Ni objav za prikaz

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here