Priprava otrok na smrt je zahtevna naloga, ki terja uporabo prav vseh instinktov, kar jih imajo starši, pa še veliko potrpljenja in strpnosti, saj verjetno lahko pričakujete nekoliko odzivnega vedenja. To je res zelo težka naloga. Še posebej, ker se morate s tem spoprijeti tudi sami – pa s partnerjem, družino in prijatelji – s strahoto tistega, kar prihaja.
V večini družin z majhnimi otroki se odločijo, da ne bodo izrecno omenjali bližajoče se smrti, samo pomagali otroku razumeti, da je oče ali mama bolna. Majhni otroci namreč v resnici še ne razumejo in dojemajo smrti in jih stvari, ki jim ni mogoče zadovoljivo obrazložiti, samo zmedejo in vznemirijo. Poleg tega je za večino družin pomembno to, da čas, ki jim preostane, preživijo skupaj tako, da je vsak trenutek prežet z življenjem, ne pa z bližino smrti.
Morda najdete tolažbo v pisanju pisem otrokom, ki jim jih bodo dali ob ključnih obletnicah ali rojstnih dnevih – ta pisma pomenijo, da še vedno izpolnjujete svojo starševsko vlogo, sporočate svoje želje, misli, nasvete in ljubezen do njih, čeprav vas ni tam. Zelo je pomembno, da ste z otrokom pošteni in iskreni, poštenost mora biti usmerjena z resničnim razumevanjem, ali bodo gola dejstva in vedenje otroku pomagali ali ga ovirali in ali je čustveno in duševno sploh sposoben dojeti informacije, s katerimi mu postrežete. Seveda so na voljo tudi človekoljubne organizacije, ki ponudijo podporo družinam, kot je vaša, in odlične otroške knjige, napisane z veliko občutka, ki pomagajo otroku razumeti, ko pride pravi čas za to.
