Do 3. meseca je pravilno držanje dojenčka v polležečem položaju, na boku, trebuhu in v naročju z njegovim hrbtom naslonjenim na naše telo.
V posnetku Špela Gorenc Jazbec, dipl. fiziot., terapevtka razvojno nevrološke obravnave (RNO-Bobath) prikaže vse položaje in prijeme. Pri vseh je pomembno, da dojenčka podpiramo v najširšem delu glave in da menjavamo strani, da dojenček dobi občutek obeh svojih strani.
Držanje dojenčka v naročju
Ko smo dojenčka dvignili v naročje z boka, ga moramo, če ga želimo držati v naročju, dati v ustrezen položaj. Tako ga držimo tisti trenutek, ko smo ga dvignili in potem samo zamenjamo roke in ga preprimemo. Dojenčka si namestimo na sredino svojega telesa in njegovo medenico podpremo z roko, s katero držimo nogo. Tukaj narahlo potegnemo navzen in navzgor, da rahlo podaljšamo njegovo stran telesa, ki je oddaljena od nas. Druga roka je pomembna za oporo glave. Z drugo roko ga ne držimo za roke, noge, pomemebno je, da je komolec oziroma opora naše roke na najširšem delu glave. Nikakor ne smemo podpirati glavo v predelu vratu, ker potem dojenček avtomatsko spusti glavo nazaj. Obe roki morate biti usmerjeni naprej, ne sme se zgoditi, da dojenček pušča roko zadaj, ker lahko po ob večjih ponovitvah poveča asimetrijo oziroma neskladnost njegovega telesa. Obe roki naprej, spodnjo roko, s katero držimo oporo za medenico, moramo nogice pokrčiti vsaj za 90 stopinj, da naredimo položaj stolčka, s tem omogočimo, da je dojenček čim bolj aktiven v predelu trebuha in da lažje kontrolira glavo.
Iz tega položaja lahko dojenčka obrnemo v položaj na boku. Preprimemo roki. Z roko, ki podpira glavo, primemo pod medenico in njegovo roko, drugo roko damo med nogami naprej na bok njegovega telesa. Ko ga enkrat držimo, ga obrnemo na bok, tako da je njegov hrbet ob našem trupu. V tem položaju je zopet pomembno, da podpiramo njegovo glavo s svojo roko, da ne vidi glava navzdol oziroma nazaj, pomembno je tudi, da je zgornja noga pokrčena. Vse to dosežemo tako, da naše komolce prepeljemo naprej. Podpiramo ga delno na boku, delno na trebuhu in ga lahko črvsrto pritisnemo ob svoje telo, da njegovo težo lažje nosimo. Obe roki sta obrjeni naprej, ne sme se zgodi, da spodnja roka ostaja zadaj, spodaj pod našimi rokami.
Iz bočnega položaja lahko dojenčka obrnemo tudi na trebušni položaj. S tem da primemo njegovo rokico, primemo za zgornji del roke, roko skušamo obrniti tako, da je dlan čim bolj obrjena proti njegovem obrazu. Njegovo roko rahlo povlečemo naprej, spodnjo roko počasi premikamo na trebuh. s tem dosežemo, da sta obe dojenčkovi roki obrjeni naprej čez našo roko, s spodnjo roko mu dajemo oporo na trebuhu. ne sme se zgodti, da roka ob našem telesu ostane dol, ker je s tem dojenček naslonjen na obraz. S tem izteguje glavo nazaj. Obe roki morata biti čez našo roko, s tem ima dojenček dodaten prostor med roko in njegovim obrazom.
Dojenčka lahko nosimo tudi na drugače način, s tem da ga naslonimo na svoje telo. Pri tem načinu mora dojenček vsaj malo že znat obvladovat svojo glavo. Vsa teža dojenčka je na naši spodnji roki in ga držimo z roko za njegov stegenček ozirma za kolk. Zopet je pomembno, da ni samo to, da ga držimo, ampak da malo potegnemo navzgor in navzven. S tem držimo aktivnost v njegovem trupu, obe roki morata biti obrjeni naprej. Pomembno je, da je teža dojenčka na spodnji roki, zgornja roka je samo za dodatno oporo, kot nekakšna ograjica, če spustimo spodnjo roko, potem dobimo iztegnjene noge in dobimo vso težo na zgornji roki. To ni dobro za dojenčka, s tem dojenčku odvzamemo aktivnost. Se pravi noge pokrčene, vsaj 90 stopinj, držimo rahel nateg, nogice visijo čez naše roke, rokici sta obrjeni naprej. Če dojenček glave še nekontrolira zadostno, lahko naredimo položaj, tako da ga primemo za obe nogici, rahlo privzdignemo navzgor njegovo medenico, s tem dosežemo, da dojenčkova glava počiva na našem telesu. Rokice so sproščene. Če v tem položaju dojenček rokice preveč obrača nazaj oziroma jih zateguje nazaj, potem je bolje, da ta položaj izpustimo.
Dojenčka moramo v vsakem primeru, pri držanju, dvigovanju v naročje, hranjenju biti pozorni na to, da dojenčka držimo enkrat na eni strani, drugič na drugi strani. Pravilno držanje dojenčka je pomembno in nikakor se ne smemo navaditi samo na eno stran, na tisto, ki je nam lažja, še slčabše na tisto, ki je lažja dojenčku.
Z izmenjavanjem strani svojih rok skušamo dati dojenčku občutek enak obeh strani. Če dojenčka držimo v tem položaju, ga lahko čisto preprosto obrnemo tudi na drugo stran. Pomembno je, da primemo rokico dojenčka, ki je ob našem telesu, jo primemo tako, da je dlan obrjena proti njegovem obrazu. Potem pa z obema rokama naenkrat po svojem telesu, obrnemo dojenčka na drugo stran. Preprimemo roki. Druga roka sedaj podpira medenico in glavo. Položaj je isti, zamenjali smo samo strani.
