Pravice staršev in otrok, ki se uveljavljajo v času nosečnosti

0
3666
Veselje pred prihodom dojencka.
Veselje pred prihodom dojencka.

V nosečnosti ste upravičeni do različnih pomoči in pravic s področja starševskega varstva - pravica do porodniškega dopusta, porodniškega nadomestila itd.

  1. POMOČ OB ROJSTVU OTROKA

je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Paketov, ki jih poznamo iz preteklosti ni več, pomoč ostaja, vendar v drugačni obliki. Pomoč ob rojstvu otroka znaša 280 EUR.

Upravičenci do pomoči ob rojstvu otroka

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka.

Uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka

Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka.

Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti.

  1. PRAVICE S PODROČJA STARŠEVSKEGA VARSTVA

Glede na različni status upravičencev (zaposleni, nezaposleni) so pravice razdeljene na pravice do dopusta in nadomestila ter pravice do nadomestila brez dopusta.

Pravica do dopusta in nadomestila

Če je eden izmed staršev zavarovan za starševsko varstvo vsaj en dan pred nastopom pravice do dopusta in nadomestila (zaposlen, samozaposlen ali prejema nadomestilo za brezposelnosti), mu pripada dopust in nadomestilo. Vrste dopusta: materinski dopust, starševski dopust in očetovski dopust

Osnova za izračun nadomestila (materinsko nadomestilo, starševsko nadomestilo, očetovsko nadomestilo)

Osnova za izračun posamezne vrste nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, kar je na primer: plača, nadomestilo plače kot na primer bolniško nadomestilo, nadomestilo za nego otroka oziroma družinskega člana, starševsko nadomestilo, nadomestilo za brezposelnost …

Za izračun osnove za posamezno vrsto nadomestila se ne glede na obračunane prispevke ne štejejo: prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela; prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (na primer: dnevnice, kilometrine, prevoz na delo); regres za letni dopust; nagrade ob delovnih jubilejih; prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki; odpravnine; prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev, prejemki v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev, drugi prejemki, ki so bili izplačani delavcu poleg njegove plače in drugi dohodki iz delovnega razmerja.

Če prispevki za starševsko varstvo upravičencu niso bili obračunani za vseh zadnjih 12 mesecev oziroma če so bili upravičenci zavarovani najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih, se opravi obračun po posebnem ključu na podlagi zakona.

Materinsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove, očetovsko in starševsko nadomestilo pa 90% osnove. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je pa enako sorazmerno delu delne odsotnosti z dela.

Starševsko nadomestilo se izplačuje najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec na osebni račun upravičenca.
Izplačilo nadomestila ne more biti višje od dvakratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom (ZUTPG), to je 2.862,74 evrov bruto, niti ne more biti nižje od 55 % vrednosti minimalne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami iz 2. člena ZUTPG, to je 588,25 eurov bruto.

Materinski dopust (v trajanju 105 dni)

Materinski dopust je dopust, namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Pravico do materinskega dopusta ima mati otroka, pod določenimi pogoji pa tudi oče otroka ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka. Materinski dopust traja 105 dni. Mati mora nastopiti materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Pravico uveljavljate 60 dni pred predvidenim datumom poroda na centru za socialno delo (s potrdilom o predvidenem datumu poroda) oz. najkasneje 1 dan pred nastopom materinskega dopusta, 30 dni pred nastopom dopusta pa obvestite delodajalca. V času materinskega dopusta boste prejemali materinsko nadomestilo.

Pod posebnimi pogoji ima pravico do materinskega dopusta tudi oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka v trajanju 77 dni od rojstva otroka (105 dni zmanjšanih za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom). Dopust se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka nastopi materinski dopust.

Pri uveljavljanju pravice do materinskega dopusta morate biti pozorni na:

  • največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda se oglasite na vašem centru za socialno delo, kjer vam bodo izročili obrazce za uveljavljanje pravice do materinskega dopusta (obrazce lahko pridobite preko spletnih strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali  centrov za socialno delo) in vas seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo;
  • najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom materinskega dopusta o tem obvestite vašega delodajalca;
  • če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to treba storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča; v tem primeru naj obvesti delodajalca kateri od vaših sorodnikov oziroma zaprosite za pomoč zdravstveno službo;
  • če ste oče ali druga oseba ali eden od starih staršev in boste uveljavljali pravico do materinskega dopusta, morate obvestiti delodajalca najkasneje v roku treh dni od nastopa razloga za izrabo materinskega dopusta;
  • če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu materinskega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.

Starševski dopust (v trajanju 260 dni, če ni morebitnih razlogov za podaljšanje dopusta)

Starševski dopust je dopust, ki je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka takoj po poteku materinskega dopusta. Pravico ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Kadar za otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti otroka.

Dopust se lahko podaljša:

  • ob rojstvu dvojčkov za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni tudi ob posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh let;
  • ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se ob posvojitvi več hkrati živo rojenih otrok ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni;
  • ob rojstvu nedonošenčka – starševski dopust se podaljša za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni;
  • ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije), ta pravica se lahko uveljavlja do otrokovega 18. meseca starosti;
  • starša ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole – starševski dopust se podaljša za 30 dni, za tri otroke za 60 dni ter za štiri ali več otrok za 90 dni.

Zgoraj naštete pravice se seštevajo.

Pri uveljavljanju pravice do starševskega dopusta morate biti pozorni na:

  • vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo, in vlogi priloži dogovor staršev in delodajalcev;
  • podaljšanje dopusta je potrebno uveljavljati že z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta;
  • izjemoma lahko pravico do daljšega starševskega dopusta uveljavlja eden od staršev naknadno, in sicer za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, vendar najkasneje do 18. meseca starosti otroka.

Pravico do starševskega dopusta uveljavljate na centru za socialno delo hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta oziroma do očetovskega dopusta, sicer pa 30 dni pred potekom materinskega dopusta.

Posvojitelji imajo pravico do starševskega dopusta in je namenjen enemu ali obema posvojiteljema. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do zaključka prvega razreda osnovne šole otroka v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, v istem obsegu in trajanju kot starša. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi.

Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja za otroka, ki je že končal prvi razred osnovne šole in je mlajši od 15 let, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi. Pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Posvojitelji uveljavljajo starševski dopust najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta.

Očetovski dopust (v trajanju 30 koledarskih dni)

Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo z vlogo najkasneje en dan pred nastopom pravice (prvi del očetovskega dopusta), na katerem je mati uveljavljala pravico do materinskega dopusta/nadomestila ali pravico do starševskega dodatka.

Ker se pravica do očetovskega dopusta pridobi šele po rojstvu otroka, morate o rojstvu otroka obvestiti center za socialno delo in predložiti obvestilo porodnišnice o rojstvu otroka oziroma rojstni list otroka. V primeru zunajzakonske skupnosti je treba za uveljavljanje te pravice po rojstvu otroka predložiti zapisnik o priznanju očetovstva.

Ne glede na to, lahko očetovski dopust, če ga oče ni izrabil, pod enakimi pogoji izrabijo tudi:

  • druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka;
  • zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust.

Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite vašega delodajalca o nameri izrabe dopusta

Otroci rojeni do 30. 04. 2018 velja naslednja ureditev:

  • Prvih 15 koledarskih dni očetovskega dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od 1. 1. 2018 ima oče pravico še do 15 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga mora izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Pravice do neplačanega očetovskega dopusta ni več.
  • Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. 1. 2018). Plačane dneve očetovskega dopusta po novi ureditvi pa bodo lahko uveljavljali tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izkoristili neplačanega dela očetovskega dopusta, tudi če so v letu 2016 že pridobili pravico do 5 plačanih dni oziroma v letu 2017 do 10 plačanih dni. Če so jih že izkoristili, bodo imeli možnost izrabiti še 5/10 dni. Če pa teh 5/10 plačanih dni še niso izkoristili, pa bodo lahko izrabili 10 dni v strnjenem nizu. Za tiste očete, ki imajo otroka starejšega od treh let, pa nova ureditev ne velja, saj pravice do neplačanega dopusta, ki se preoblikuje v plačani dopust, več nimajo oziroma je ne morejo uveljavljati.

Otroci rojeni od 01. 05. 2018 velja naslednja ureditev:

  • Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 koledarskih dni.
  • Oče lahko izrabi prvi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu oziroma pravice do starševskega dodatka za tega otroka. Če jih izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oče lahko izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu, npr. ob rojstvu otroka.
  • Oče lahko izrabi drugi del očetovskega dopusta v trajanju največ 15 koledarskih dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center.

Pravica do nadomestila brez dopusta

Osebe, ki nimajo pravice do dopusta (materinski dopust, starševski dopust, očetovski dopust) in so bile zavarovane za starševsko varstvo najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, so upravičene do nadomestila brez dopusta (materinsko nadomestilo, starševsko nadomestilo, očetovsko nadomestilo). Nadomestilo brez dopusta se določi na naslednji način: za osnovo se upošteva 55 % minimalne plače. Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo, ki ga je oseba imela v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta, poveča za 2 % minimalne plače, vendar največ za 50 % minimalne plače. Upravičenci do nadomestila, ki nimajo pravice do dopusta, so v času prejemanja nadomestila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Upravičenci so tudi zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, in sicer za plačilo zdravstvenih storitev, za povračilo potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino.

  • Materinsko nadomestilo brez dopusta – v trajanju 105 dni (uveljavljati: 60 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje 1 dan pred nastopom pravice).
  • Starševsko nadomestilo brez dopusta – v trajanju 260 dni (prištejemo morebitno podaljšanje – glej različne možnosti podaljšanja pri starševskem dopustu). Pravico do starševskega dopusta uveljavljate na centru za socialno delo hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta oziroma do očetovskega dopusta, sicer pa 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
  • Očetovsko nadomestilo brez dopusta – v trajanju 30 koledarskih dni (uveljavljati: po rojstvu otroka najkasneje 1 dan pred nastopom pravice).

Primer: minimalna plača, usklajena po ZUTPG znaša 588,57 €

A) Upravičenec je bil zavarovan za starševsko varstvo (zaposlen, prejemnik nadomestila itd.) v zadnjih treh letih 15 mesecev.

  • Upoštevamo 55 % zgoraj omenjene minimalne plače z uskladitvami.
  • Prištejemo 2 % vrednosti usklajene minimalne plače za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo v zadnjih treh letih, v tem primeru pomeni 15 mesecev. 15 mesecev pomnožimo z 2 % za vsak mesec, kar znaša 30 % (če, bi odstotek prišel več kot 50 %, se omeji na 50 %).
  • Osnovo dobimo, ko seštejemo ta dva dobljena zneska: 55 % minimalne plače (323,71 €) + 30 % minimalne plače (176,57 €), seštevek oz. osnova za nadomestilo znaša 85 % minimalne plače (500,28 €).

B) Upravičenec je bil zavarovan za starševsko varstvo (zaposlen, prejemnik nadomestila itd.) v zadnjih treh letih 29 mesecev.

  • Upoštevamo 55 % zgoraj omenjene minimalne plače z uskladitvami.
  • Prištejemo 2 % vrednosti usklajene minimalne plače za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo v zadnjih treh letih, v tem primeru pomeni 29 mesecev. 29 mesecev pomnožimo z 2 % za vsak mesec, kar znaša 58 %, Ker je odstotek več kot 50 %, se omeji na 50 %.
  • Osnovo dobimo, ko seštejemo ta dva dobljena zneska: 55 % minimalne plače (323,71 €) + 50 % minimalne plače (294,29 €), seštevek oz. osnova za nadomestilo znaša 105 % minimalne plače (618,00 €).
  1. STARŠEVSKI DODATEK

Če ste brezposelni, še študirate ali zaradi katerega drugega razloga niste upravičeni do starševskega nadomestila, imate pravico do starševskega dodatka v trajanju 365 dni. V posebnih okoliščinah je možno podaljšanje (rojstvo nedonošenčka, dvojčkov ali več živorojenih otrok, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo). Pravico načelno uveljavlja mati (77 dni od rojstva otroka), v izjemnih primerih pa oče (če mati umre, zapusti otroka ipd.), 30 dni pred predvidenim datumom poroda in najkasneje 30 dni po rojstvu otroka na centru za socialno delo. V tem primeru se pravica skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče pridobi pravico do starševskega dodatka in za toliko dni, kolikor je mati pravico že izrabila. Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita že pred uveljavljanjem pravice do starševskega dodatka. Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Trajanje pravice se skrajša za toliko dni, kolikor sta jih starša že izrabila. Mati ima pravico do starševskega dodatka, če imata mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in če mati in otrok dejansko živita v Republiki Sloveniji. Center za socialno delo upravičence do starševskega dodatka prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Starševski dodatek znaša 252,04 evrov.

Pomembno!
  • Če živite v zunajzakonski skupnosti, predložite tudi zapisnik o priznanju očetovstva. Zapisnik uredite pred rojstvom otroka na centru za socialno delo ali na upravni enoti.
  • Vse obrazce, vloge in pojasnila dobite na centru za socialno delo.
  • O vaših pravicah odloča center za socialno delo, o pritožbah zoper odločbe centra pa bo odločalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
  1. PRAVICA STARŠEV DO DELA S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM ZARADI STARŠEVSTVA

Pravico ima eden od staršev:

  • ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka,
  • ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka,
  • ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev. Omenjena pravica velja, kadar je drugi starš tudi sam vsaj eno leto koristil to pravico. Sicer velja posebnost glede razdelitve med staršema (v primeru dveh otrok), neprenosljivega enega leta za vsakega od staršev. Posebnosti glede omenjene pravice:

–  če je ob vložitvi vloge do izteka celotne pravice do krajšega delovnega časa, to je do konca prvega razreda OŠ mlajšega otroka, manj kot eno leto, se starša dogovorita, kdo bo izrabil celotno trajanje pravice, lahko si koriščenje pravice tudi delita. Pravico lahko koristita do konca prvega razreda OŠ mlajšega otroka.

–  če je ob vložitvi vloge do izteka celotne pravice do krajšega delovnega časa, to je do konca prvega razreda OŠ mlajšega otroka, več kot eno leto in manj kot dve leti, se starša dogovorita, kdo bo izrabil neprenosljivo eno leto in kdo preostanek. Eno leto velja od dneva vložitve vloge, preostanek mora koristiti drugi od staršev, sicer preostanek pravice propade.

–  če je ob vložitvi vloge do izteka celotne pravice do krajšega delovnega časa, to je do konca prvega razreda OŠ mlajšega otroka, več kot dve leti, mora vsak od staršev izrabiti eno leto, sicer to leto propade, za izrabo preostanka pa se dogovorita. V primeru, da drugi starš tega leta ne izkoristi, pravica velja največ do vstopa v prvi razred OŠ mlajšega otroka.

Pravica do krajšega delovnega časa ne pripada staršem, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu. Na centru za socialno delo uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.

Pravica se prizna z dnem, ko eden od staršev začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, če je pravico uveljavljal najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve vloge.

  1. PRAVICA DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARSTVO ZARADI STARŠEVSTVA V PRIMERU ŠTIRIH ALI VEČ OTROK

Pravica pripada enemu od staršev, ki zapusti službo zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, takrat ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka.

Pogoj za uveljavljanje pravice je, da ima eden od staršev (vlagatelj) z otroki skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter da je bil zavarovan za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih ali je bil aktivni iskalec zaposlitve vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih. Oseba zapusti trg dela, če ni več zavarovana za starševsko varstvo ali če je zahtevala izbris iz registra brezposelnih oseb oziroma v ta register sploh ni vpisana. Za uveljavljanje te pravice morate vložiti vlogo pri centru za socialno delo najpozneje 30 dni po zapustitvi službe.

  1. PRAVICA DO NADOMESTILA V ČASU ODMORA ZA DOJENJE

Zakon uvaja nadomestilo v času odmora za dojenje eno uro dnevno do 18 meseca starosti na podlagi potrdila specialista pediatra:

  • do devetega meseca z nadomestilom v višini 1/8 vrednosti minimalne plače po ZUTPG,
  • od 9–18 meseca s plačilom prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela vrednosti minimalne plače brez nadomestila po ZUTPG.

Vir: ZSDP-1, portal MDDSZ, portal CSD Ljubljana Šiška

DELI

Sodelujoči strokovnjaki:

Maja Štajer

http://www.csd-lj-siska.si/

področje starševskega varstva in družinskih prejemkov, Center za socialno delo Ljubljana Šiška

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here