Pravice staršev in otrok, ki se uveljavljajo po porodu

0
2145
Pravice staršev
Pravice staršev

Ne le v času nosečnosti tudi po porodu, lahko uveljavljate pravice staršev in otrok; dodatek za veliko družino, za nego otroka, za izgubljen dohodek ...

Pravice iz javnih sredstev so:

  • denarni prejemki: otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija, izredna socialna pomoč (pravica do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba – pogrebnina; pravica do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana – posmrtnina),
  • subvencije in znižana plačila: subvencija vrtca, subvencija najemnine, subvencija malic in kosil za učence in dijake, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika,
  • izredna socialna pomoč.

Vlagatelj je dolžan pravice uveljavljati v določenem zaporedju, kar pomeni, da mora oseba, ki je lahko do teh pravic upravičena (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija), navedene pravice tudi uveljavljati v navedenem vrstnem redu, sicer se fiktivno izračunajo in upoštevajo pri določanju nadaljnjih pravic. Če osebe do določenih pravic niso upravičene, seveda teh pravic ne uveljavljajo in se jim tudi ne upoštevajo. Vrstni red velja le za denarne prejemke, za subvencije in znižana plačila pa ne. Če želi oseba zaprositi na primer za znižano plačilo vrtca, ji ni treba zaprositi tudi za otroški dodatek, in se ji ta ne šteje, kot da bi ga prejemala.

Enotna vloga za uveljavitev pravic iz javnih sredstev je objavljena na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na portalu e-uprava in na spletnih straneh CSD-jev, lahko jo kupite tudi v knjigarnah. Vlogo lahko oddate osebno na matičnem centru za socialno delo, lahko jo pošljete tudi po pošti (priporočeno) ali elektronsko preko portala e-uprava (z digitalnim potrdilom). CSD upošteva pri odločbi vse dohodke in prejemke, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oz. dejanskih stroškov – upoštevajo se tudi morebitni prihranki), razen tistega, ki je namenjen kritju posebnih potreb (npr. dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za veliko družino …).

OTROŠKI DODATEK

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico do otroškega dodatka uveljavljate pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina dejansko prebiva (če imajo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih).

Pravico uveljavljate na: enotni Vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Vložite jo lahko osebno ali po pošti. Prek portala e-uprava lahko z veljavnim digitalnim potrdilom vložite poenostavljeno elektronsko vlogo za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka. Poenostavljeno elektronsko vlogo se uporablja le v primeru, če hkrati NE zaprošate za zahtevnejše pravice, kot so denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Ponovno uveljavljanje otroškega dodatka in subvencije vrtca

Če ponovno uveljavljate pravico do otroškega dodatka/subvencije vrtca (ste upravičenec do pravice in jo želite podaljšati) lahko vložite vloga za ponovno uveljavljanje pravice do otroškega dodatka/subvencije vrtca.

Uveljavljanje pravic

Pravico do otroškega dodatka uveljavljate pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina dejansko prebiva (če imajo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih).

Upravičenci

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 22. členu določa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Dodatni pogoj, določen v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, je dejansko bivanje v Sloveniji.

Otroški dodatek ne pripada za otroka, ki:
  • je v delovnem razmerju ali opravlja kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost ali je družbenik gospodarske družbe
  • je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni,
  • je v rejništvu,
  • ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,
  • ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena pri centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno. 
Posebni pogoji za uveljavitev pravice do otroškega dodatka:
  • Za otroka, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kot 30 dni, in za otroka, ki je v rejništvu, center za socialno delo (CSD) pri odločanju upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka. Vlagatelj je upravičen do otroškega dodatka, če je otrok v zadnjih 12 mesecih preživel v družini najmanj 91 dni. Višina otroškega dodatka se določi sorazmerno s številom dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar otroški dodatek ni dodeljen za več kot 183 dni.
  • Za otroka, ki ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, se v primeru, da preživnina ni dogovorjena ali določena, pravica do otroškega dodatka vseeno prizna, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti. Izjemoma lahko CSD v otrokovo korist odloči o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnenja strokovnega kolegija CSD, iz katerega je razvidno, da preživnine ni mogoče urediti ali plačila preživnine ni mogoče izterjati (na primer zaradi nasilja v družini).
Rok za uveljavitev pravice in trajanje

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta. Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji. Novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka je treba vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka, kar je razvidno iz izreka odločbe o pravici do otroškega dodatka.

Pri tem bodite pozorni na v izreku navedenem obdobju upravičenosti do otroškega dodatka, npr. v primeru upravičenosti do otroškega dodatka do vključno meseca, ko eden izmed otrok, za katerega ste upravičeni do otroškega dodatka, dopolni 18 let starosti ter glede na to pravica zanj in ostale upravičene otroke velja manj kot eno leto.

Primer:
Mati 3. 6. 2018 vloži vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka za svojega 12 let starega otroka.

Pravica se ji ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev prizna od 1. 7. 2018 do 30. 6. 2019. Novo vlogo mora vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka, torej najkasneje do 30. 6. 2019. Če bo mati vlogo vložila 1. 7. 2019, bo pravica prekinjena in ji bo lahko ponovno priznana šele s prvim dnem naslednjega meseca, in sicer za dobo enega leta, torej od 1. 8. 2019. Za julij 2019 pa ne bo upravičena do otroškega dodatka.

Višina otroškega dodatka

Višina se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.

Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka. Do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, otroški dodatek glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša:

dohodkovni razred

 

povprečni mesečni dohodek na osebo

(v EUR)

znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18 leta (v evrih)

 

znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18. leta (v evrih)

 

1. otrok

 

2. otrok

 

3. in naslednji otrok

 

1. otrok

 

2. otrok

 

3. in naslednji otrok

 

1

 

do 185,43114,31125,73137,18114,31125,73137,18
2

 

nad 185,44 do 309,0597,73108,04118,2897,73108,04118,28
3

 

nad 309,06 do 370,8674,4883,2591,9874,4883,2591,98
4

 

od 370,87 do 432,6758,7567,0375,4758,7567,0375,47
5

 

od 432,68 do 545,9848,0456,0664,0348,0456,0664,03
6a

 

od 545,99 do 576,9030,4438,1045,7130,4438,1045,71
6b

 

od 576,91 do 659,3030,4438,1045,7143,4451,1071,17
7

 

od 659,31 do 844,7322,83

 

30,44

 

38,10

 

28,83

 

36,44

 

49,65

 

8

 

od 844,74 do 1.019,8619,88

 

27,50

 

35,11

 

22,88

 

30,50

 

39,89

 

Primeri:

Dva starša z enim otrokom:

Če starša skupaj zaslužita neto med 1.998 € in 2.534 € se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 2.534 € in 3.060 €, pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred.

Dva starša z dvema otrokoma:

Če starša skupaj zaslužita neto med 2.637 € in 3.379 € se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 3.379 € in 4.079 €, pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred.

Izjemna višina

  • Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 30 % povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
  • Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev dejansko ne prejema prejemkov za preživljanje.
  • Če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 %.
Izplačevanje

Ministrstvo izplačuje otroški dodatek najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Materialna oblika prejemkov

Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so s tem zakonom predvideni in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost otroka, lahko center odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju. Otroški dodatek, se tako izplača v obliki konkretnih dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.

Center odloči o materialni obliki prejemkov, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti in podobno.

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upoštevajo dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, razen preživnine (nadomestila preživnine), ki se vedno upošteva v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge ali v mesecu vložitve vloge (če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge) in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo plačane preživninske obveznosti.

Ti dohodki so:

  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače, v polovični višini prejetih sredstev,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju),
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen nadomestila plače,
  • obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja davke na dobitke pri klasičnih igrah na srečo.
Sprememba dohodka

Kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (npr. oseba vloži vlogo avgusta 2018 in če je meseca aprila 2018 izgubila zaposlitev in v letu 2017 izkazuje plačo, trenutno pa prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, se kot dohodek upošteva tekoče denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, plača iz leta 2017 pa ne več).

Kot sprememba vrste periodičnih dohodkov se šteje izguba ali začetek prejemanja:

  • plače skupaj z regresom,
  • nadomestila plače,
  • pokojnine,
  • nadomestila in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja,
  • starševskega dodatka,
  • preživnine,
  • delnega plačila za izgubljeni dohodek,
  • nadomestila za invalidnost in
  • sprememba dohodka zaradi dela za najmanj polovični oziroma polni delovni čas.
Tekoči dohodki

Če je oseba ali družina upravičena do denarne socialne pomoči oz. do varstvenega dodatka, se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije upoštevajo le njihovi tekoči dohodki, ne glede na to, ali so v preteklem letu imeli zgoraj navedene periodične dohodke.

Tekoči dohodki so:

  • plača skupaj z regresom,
  • nadomestilo plače,
  • pokojnina,
  • nadomestilo in drugi dohodki iz naslova obveznega socialnega zavarovanja,
  • starševski dodatek,
  • preživnina,
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek,
  • nadomestilo za invalidnost, ki jih oseba v preteklem letu ni imela, ima pa jih izplačane v mesecu pred mesecem vložitve vloge, razen če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge, preračunani na letno raven, in
  • preživnina (nadomestilo preživnine), ki se upošteva v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice.
Sporočanje oseb

Upravičenec do otroškega dodatka mora centru za socialno delo sporočiti naslednje spremembe, ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja:

  • spremembo števila oseb ali upravičencev,
  • spremembo ali vključitev v vzgojno-izobraževalni oziroma visokošolski zavod,
  • spremembo statusa učenca, dijaka ali študenta,
  • spremembo stalnega prebivališča,
  • spremembo vrste periodičnega dohodka oz. izgubo / pridobitev nove vrste periodičnega dohodka,

v osmih dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel.

Center za socialno delo na novo odloči o posamezni pravici, med drugim tudi za novo obdobje.

Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu, ki je na voljo pri centrih za socialno delo ter na spletnih straneh ministrstva. O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je upravičenec izvedel zanjo, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.

DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO

To je letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma dokler so jih starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja (največ 26 let). Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, pod pogojem, da ima eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in izpolnjuje premoženjski cenzus, ki znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana oziroma 659,30 evra na družinskega člana. Pravico ima tudi druga oseba, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev.

Dodatek za družino s tremi otroki znaša 395 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa 480 evrov. Dodatek za veliko družino se izplača v enkratnem znesku. Pravica se uveljavlja pri CSD, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine:

  • za vse vlagatelje vloge za otroški dodatek oziroma vloge ob povečanju števila otrok v družini CSD odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti in NI TREBA VLAGATI posebne vloge,
  • tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka ali jim pravica do otroškega dodatka ne pripada, morajo vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino v tekočem letu za tekoče leto,
  • če se staršem s tremi otroki v tekočem letu število otrok v družini poveča, so upravičeni do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki, pri čemer morajo vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok povečalo, razen če so upravičeni do otroškega dodatka (v tem primeru CSD odloči o pravici do dodatka za veliko družino za razliko po uradni dolžnosti).

DODATEK ZA NEGO OTROKA

Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ter je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka.
Do pravice je upravičen eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji. Pravica do dodatka za nego otroka se uveljavlja pri krajevno pristojnem centru, glede na otrokovo stalno prebivališče, in sicer po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.

Pravica do dodatka za nego otroka se prizna na podlagi mnenja zdravniške komisije.
Pravica traja dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu pa, če ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do njegovega 26. leta starosti.

Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 100 evrov. Za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno oviranega otroka ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni pa 200 evrov.

DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok, z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Do delnega plačila je upravičen tudi zakonec ali zunajzakonski partner, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če te pravice ne koristi mati oziroma oče otroka in izpolnjuje druge s tem zakonom predpisane pogoje.

Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da imata otrok in starš stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pravica velja, do 18. leta starosti otroka oziroma največ dva meseca po smrti otroka. Če je otrok zaradi usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo (razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu) ali če je v rejništvu, starši ne morejo uveljavljati te pravice. Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek se uveljavlja pri centru, kjer ima otrok stalno prebivališče in sicer 30 dni pred zapustitvijo trga dela in najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela (ali začetka dela s krajšim delovnim časom). Če se ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge. Na podlagi mnenja zdravniške komisije center za socialno delo vlagatelju izda odločbo. Eden od staršev (mati ali oče otroka), v tem primeru prejema nadomestilo plače v višini 734,15 evrov mesečno (če dela s krajšim delovnim časom od polnega, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek), po zakonu pa mu pripada tudi dodatek za nego otroka.

Vir: CSD Šiška, MDDSZ

DELI

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here