Pomoč otroku ob ločitvi staršev

0
518
Ločitev
Ločitev

Ločitev je najtežji proces, ki vpliva na otroka, kako vpliva na otroka, kaj v njem povzroča in kako otroku pomagati ob ločitvi staršev.

Ločitev je eden najtežjih procesov v človeškem življenju. Ljudje se v tem obdobju borijo z občutki jeze, razočaranja, zamerami in na koncu dejstvom, da podpis ločitvenih papirjev vseh naštetih težav ne razreši. Ko pa na tem vrtiljaku žalosti sedi otrok, je potrebna dodatna opreznost.

Šok

Janja Frelih Gorjanc, univ. dipl. psihologinja, specialistka ZDT, pravi, da je ločitev za otroka vedno stiska, včasih celo travma. Zanj je to čas žalovanja, saj se v resnici ne bo nikoli poslovil od želja, da bi bila starša znova skupaj. Zavedati se je treba tudi, da je njegovo doživljanje razpada družine močno povezano z doživljanjem staršev, torej je prvenstvena naloga razhajajočih staršev zagotoviti varnost najšibkejšemu členu – otroku.

Ločitev.
Ločitev.

Z očijem bi ti rada nekaj povedala

Otroka je treba z ločitvijo seznaniti tako, da  bo razumel, kaj se dogaja. Pri razlagi izhajate iz realne situacije, ki jo otrok vidi, torej mu poveste, da se oče in mama prepirata in bosta zato poskusila živeti narazen. Hkrati pa mu morate olajšati stisko, zato mu zagotovite, da se ločujeta le kot partnerja in ne kot starša, torej bosta še vedno ostala njegova mama in njegov oče. Razlago seveda prilagodite starosti otroka, a mu hkrati nenehno poudarjajte, da ni kriv za nastalo situacijo.

Kako prepoznati stisko otroka?

Posledica razpada družine je vedno razočaranje, nemoč. Ta čustva otroci izražajo na različne načine. Nekateri postanejo jezni, agresivni, spet drugi žalostni. Pojavijo se težave v vrtcu, šoli, včasih začnejo znova močiti posteljo, zavračajo hrano, se prenajedajo, spijo med poukom, se pretepajo … Nekatere otroke obhajajo strahovi, saj menijo, da so z ločitvijo izgubili enega starša in se bojijo, da bi izgubili še drugega. Kar nekaj otrok zapade celo v depresijo.

Kam po pomoč?

Pomembno je, da o težavah družine obvestite ostale »avtoritete« v njegovem življenju. Če otrok doživlja stisko, se to kaže tudi v vrtcu, šoli, obšolskih dejavnostih. Da ga torej lahko razumejo, mu pomagajo ter pravilno ukrepajo, morajo biti vzgojitelji seznanjeni s stanjem družine. Tako se tudi izognete, da bi vašega malčka po krivem označili za porednega, problematičnega. Obvezno pa morajo biti vzgojitelji obveščeni o težjih primerih: ko gre za nasilje v družini, prepovedi približevanja, točno določene medsebojne stike.

V času ločitve se morajo starši obrniti še na druge pristojne institucije. Na prvem mestu je Center za socialno delo, ki vam pomaga urediti formalnosti. Gospa Frelih Gorjanc svetuje, da se, ko želite podporo in pomoč zaradi psihičnih težav, obrnete na organizacije, ki nudijo psihoterapijo, podporne skupine za ločene, individualno psihoterapijo. Če pa presodite, da je vaš otrok v veliki stiski, lahko v te terapije vključite tudi njega. Nekateri zdravstveni domovi namreč nudijo tudi pedopsihiatre, ki ustrezno poskrbijo za stisko vašega malčka. Zavedajte pa se, da ste institucija, ki najbolje poskrbi za vašega otroka, prav vi, starši!

Starši izogibajte se:

Gorjančeva opozarja, da je otrok najbolj prizadet, sam in nepreskrbljen, ko konflikt staršev zavzame ves čustveni prostor. Včasih tako starši opazijo stisko malčka, mu želijo pomagati, a tega preprosto ne zmorejo. Večina staršev v razhajanju se spopada tudi z občutkom krivde, obtožujejo se, da so otroku vzeli družino, bojijo se reakcije okolja in zato ne zmorejo opravljati starševske naloge.

V prvi vrsti pa se je treba izogibati hudim nesoglasjem pred otroci. Ti namreč blatenje, poniževanje, besnenje, histeričen jok, pretirano žalost, maščevanje, izsiljevanje in ostale spremljevalce prepirov doživljajo kot psihično stisko in hkrati fizično bolečino, ki lahko vodita v bolezen.

In živeli so srečno do konca svojih dni …

Na dobri poti k takemu zaključku ste takrat, ko sprejmete dejstvo, da ste se s partnerjem lahko ločili, ne morete pa se razvezati s staršem svojega otroka. Takrat se pričnete mirno dogovarjati o starševskih nalogah, medsebojnih stikih, otrokovih težavah …

Tudi v primeru, ko upoštevate vse napotke, se posvečate svojemu otroku, ne pričakujte, da bo njegova vožnja z vrtiljakom povsem varna. Zavedajte se, da ste po svojih najboljših močeh poskrbeli za njegovo varnost, a je zavorna ročica v rokah višje sile.

Vir: Lars Kuntzag: Ločitev boli; otroci in starši v ločitvenem dogajanju. Alenka Štadler: Otrok in ločitev staršev; da bi odrasli lažje razumeli otroke,

Sodelujoči strokovnjaki:

Janja Frelih Gorjanc

http://www.zdi-krog.si/

univ. dipl. psih., spec. ZDT, KROG Inštitut Terapevtski center

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here