Pozitiven test nosečnosti je večinoma razlog za veselje, srečo, še posebej, kadar je nosečnost težko pričakovana. Vendar se na 1. ultrazvočnem pregledu, ko ginekolog ugotovi večplodno nosečnost, tem občutkom lahko pridružijo skrb, strah in negotovost.
Ker je možnih več zapletov ginekologi obravnavajo večplodno nosečnost kot rizično nosečnost in svetujejo, naj nosečnice ravnajo odgovorno in strogo upoštevajo navodila lečečega ginekologa.
Najpogostejši so dvojajčni dvojčki, lahko sta enakega ali različnega spola. Kadar z ultrazvokom ugotovijo različen spol, sta dvojčka zagotovo dvojajčna. Za potek nosečnosti ni pomembno, ali sta enojajčna ali dvojajčna, pomembneje je, ali imata skupno posteljico z več žilnih komunikacij. Nosečnost je manj rizična, kadar imata vsak svojo posteljico.
Pogostost in razlogi
Največkrat gre pri večplodni nosečnosti za dvojčke, njihovo število se je v zadnjih treh desetletjih skoraj podvojilo. Vzroki so predvsem v večjem obsegu zdravljenja neplodnosti (spodbujanje ovulacije, postopki zunajtelesne oploditve) in naraščajoči starosti nosečnic. Večina dvojčkov pri nas je spočetih po naravni poti, ostali pa po zdravljenju neplodnosti.
Posebnosti in možni zapleti večplodne nosečnosti
Pri vseh večplodnih nosečnostih je možno več zapletov tako pri nosečnici kot plodovih. V zgodnji nosečnosti je običajno več težav s slabostjo in bruhanjem, pogostejši so spontani splavi, večja je verjetnost za prezgodnji porod, zastoj v rasti in razlika v rasti plodov, sindrom transfuzije od dvojčka k dvojčku ter večja pogostost prirojenih napak. Pri nosečnici so pogostejše bolezni z zvišanim krvnim tlakom in preeklampsija, slabokrvnost in nosečnostna sladkorna bolezen.
Vodenje večplodne nosečnosti
Pri večplodni nosečnosti so še posebej priporočljivi presejalni testi za odkrivanje kromosomskih napak, kot so nuhalna svetlina, dvojni hormonski test in NIPT. Pregledi v nosečnosti, predvsem ultrazvočni, zaradi odkrivanja morebitnih zapletov so pogostejši, priporočljivo je tudi merjenje materničnega vratu med 20. in 22. tednom nosečnosti zaradi ocene tveganja za prezgodnji porod. V določenih primerih se večplodne nosečnosti vodijo tudi na sekundarnem oziroma terciarnem nivoju.
Posebnosti pri porodu
Ker so zapleti pogostejši, zlasti po 38. tednu, se porod v tem tednu sproži, če ne pride do spontanega poroda že prej. Kadar je vodilni plod pri dvojčkih v glavični vstavi, je porod lahko vaginalni. Skoraj polovica večplodnih nosečnosti se konča s carskim rezom zaradi indikacij pri materi ali plodovih, lahko pa zaradi urgentnega stanja med porodom.
