Uporaba plenic za enkratno uporabo je zelo enostavna, zato se staršem zdi izbira preprosta. V Sloveniji kar 98 % populacije uporablja plenice za enkratno uporabo, a morda to ni najboljša izbira za vašega otroka.
Dejstva o tem, zakaj so plenice za enkratno uporabo slabša izbira:
- narejene so iz papirja, zato je potrebno za vsakega otroka posekati povprečno 4,5 dreves; za proizvodnjo se potroši dvakrat toliko vode in trikrat toliko energije,
- proizvodnja in transport povzročata industrijsko onesnaževanje,
- blato v plenicah pronica v podtalnico, s tem pa tudi mikroorganizmi, ki lahko povzročijo okužbe,
- odlaganje plenic za enkratno uporabo predstavlja 10 % nerazgradljivih odpadkov.
V času previjanja vsak otrok »proizvede« tono odpadkov. V Sloveniji moramo predelati skoraj 40.000 milijonov plenic (18.000 ton odpadkov) na leto (1).
Prednosti bombažnih plenic so:
- proizvedene so iz naravnih materialov, tako dojenčkova koža diha in vzdržuje optimalno temperaturo v plenici,
- potrebujete okoli 20–25 bombažnih plenic, ki jih lahko uporabite tudi za vaše druge otroke,
- finančno ugodnejša uporaba,
- blato po uporabi plenice odstranimo v kanalizacijo, kar pomeni, da mikroorganizmi ne prehajajo v podtalnico, ampak je blato primerno odvrženo.
Pri nakupu bombažnih plenic bodite pozorni, da niso beljene. Pri pranju izbiramo naravna, okolju prijazna pralna sredstva in jih doziramo primerno; namesto mehčalca na primer uporabimo alkoholni kis (9 %) z nekaj kapljicami eteričnega olja.
Staršem so na voljo klasične kvadratne plenice, ki se hitro sušijo in lepo prilegajo telesu dojenčka ali pa hlačne plenice, s katerimi je previjanje preprostejše, pokrite je manj kože ter so preproste za obešanje in zlaganje. Da ostanejo oblačila suha, lahko čez plenico oblečemo še prekrivne hlače.
Nevarne kemikalije v plenicah
Plenice naj bodo vpojne, udobne za otroka, iz naravnih materialov, prijetne za kožo in praktične za uporabo, a pri nakupu preberite drobni tisk, saj je vsebovanost škodljivih snovi za zdravje zelo pomembna. Te lahko dražijo kožo dojenčka ali celo dolgotrajno vplivajo na zdravje vašega otroka. Zaradi majhnega, še razvijajočega organizma so zato ranljivejša skupina.
1) Policiklični aromatski ogljikovodiki
V plenicah lahko najdemo potencialno rakotvorne policiklične aromatske ogljikovodike (PAO oziroma z angleško kratico PAH). Več besed v zvezi z njimi smo prebrali v povezavi s hrano, saj nastajajo pri (nepravilnem) pečenju mesa na visokih temperaturah (na žaru) in so eni bolj razširjenih organskih onesnaževalcev, od katerih so številni kancerogeni, mutageni in teratogeni (2). V raziskavi plenic za enkratno uporabo iz leta 2015 Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) (3) je sodelovalo 2.500 potrošnic, te v povprečju porabijo 6 plenic na dan, kar je v povprečju več kot 2.000 na leto. V času, ko otrok uporablja plenice to pomeni od 4.500 do 6.000 plenic. Pri dveh proizvodih je bilo izmerjenih več kot 0,75 mg/kg policikličnih aromatskih ogljikovodikov (Violeta Double Care in Toujours (Lidl)). V obeh so našli sledi naftalina in fenantrena. Sledi PAO pa so sicer zasledili kar v 42-tih od 84 testiranih plenic, torej pri polovici. Med modeli, ki so naprodaj v Sloveniji in so brez kakršnih koli sledi kemikalij, so zgolj plenice Pampers Baby Dry, Active Fit in Sleep&Play ter Hello Baby (Eurospin) in Mots D’Enfants Ultra Confort (E.Leclerc).
2) Herbicid glifosat
Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila, da je glifosat zelo verjetno rakotvoren. Nato je leta 2015 Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) ugotovila večjo verjetnost za nastanek raka (nehodgkinov limfom) v povezavi z glifosatom. Ta lahko povzroča tudi resne okvare oči in je strupen za vodne organizme (5).
The Guardian (4) je januarja 2019 poročal, da so Francoski znanstveniki zasledili sledi zelo nevarnih kemikalij v plenicah za enkratno uporabo znanih blagovnih znamk. V raziskavi, ki je potekala med 2016 in 2018, so testirali okoli 4.000 plenic, uporabljenih do tretjega leta otroka. Našli so približno 60 snovi, ki so lahko nevarne za zdravje, med njimi tudi glifosat, ki je uporabljen v sredstvu proti plevelu Roundup.
Glifosat – najbolj razširjen herbicid je v 70. letih razvilo podjetje Monsanto, sedaj Bayer. Nedavno je podjetje že izgubilo tožbi dveh bolnikov z rakom, ki trdita, da sta zbolela zaradi tega herbicida in so jima plačali milijonske odškodnine (5). Glifosat se v ZDA uporablja največ v kombinaciji z gensko spremenjenimi poljščinami, za katere semena trži isto podjetje. Ta semena so spremenjena tako, da jim smrtonosni herbicid ne škodi. Herbicid glifosat v Sloveniji proizvaja tovarna kemičnih izdelkov, ki je v ameriški lasti, ta pa želi občutno povečati proizvodnjo glifosatnih izdelkov. Pri nas se uporablja predvsem v nekmetijskih dejavnostih (kar 75–85 %) za zatiranje invazivnih rastlin okoli železnic, cest, vrtov (5).
S spremembami slovenske zakonodaje se bo s 1. oktobrom 2019 prepovedala raba vseh herbicidov, tudi glifosata, na nekmetijskih površinah, a še vedno ne pri uničevanju plevela ob cestah in železnicah! Se vam zdi prav, da se je Slovenija odločila za prehodno obdobje do aprila 2021 (5), da trg ne bi utrpel ekonomskih posledic v kmetijstvu?
3) Dioksin
Dioksin je rakotvorna snov, ki nastaja kot stranski produkt beljenja s klorom; prehaja tako v plenice kot v okolje (6). Prisoten je tako v plenicah za enkratno uporabo kot tudi v pralnih plenicah, a v slednjih v štirikrat manjši količini. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da lahko povzroči kožne spremembe, slabi delovanje jeter, oslabi imunski in živčni sistem, zmanjša endokrine ter reproduktivne funkcije.
4) Natrijev poliakrilat
Natrijev poliakrilat vpije 300-kratni volumen tekočine in daje občutek suhosti, zato je idealno polnilo v plenicah za enkratno uporabo. To absorpcijsko sredstvo, sestavljeno iz celuloze, pomešano s kristali poliakrilata, v stiku s tekočino, želira. Povzroča alergijske reakcije pri vdihovanju, če bi 5 g te snovi zaužil dojenček, lahko dehidrira in sledi nagla smrt. Zaradi absorpcije vode lahko izsuši kožo, kristalčki zaidejo v urinarni trakt in lahko povzročijo okužbo sečil. Ameriški urad za hrano in zdravila (FDA) je snov že prepovedal v tamponih, a je še vedno prisotna v plenicah (6).
5) Tributil-tin (TBT)
V plenicah se lahko znajde tudi TBT, ki se uporablja kot pesticid in fungicid (za škropivo polj). Po mnenju Ameriškega inštituta za biološke znanosti sproži gene za rast maščobnih celic (kar vodi v debelost), se ne razgradi in je izjemno škodljiv za vodne organizme, katerim povzroča hormonske motnje imunskega sistema (6).
6) Hlapne organske spojine
V plenicah najdemo tudi etilbenzen, toulen, ksilen in dipenten, ki lahko dražijo žrelo, nos, oči ali poškodujejo jetra, ledvice, centralni živčni sistem ali povzročajo glavobole (6). Toulen, ki je derivat benzena, na primer uporabljajo kot topilo in razredčilo za barvne premaze, silikonske tesnilne mase, kot dodatek k bencinu, topilo za odstranjevanje kokaina iz listov koke in proizvodnjo sirupa za Coca-Colo (7). To organsko topilo lahko povzroči nevrološke okvare. Etilbenzen, ki je modre barve in ima vonj po bencinu (8), je vnetljiv in se uporablja v petrolkemijski industriji. Stik z njim povzroča suho in razpokano kožo.
7) Ftalati
Ftalati imajo vrsto neželenih vplivov, že v nosečnosti, kot tudi kasneje pri razvoju otrok. So hormonski motilci, ki škodljivo vplivajo na reproduktivne organe in lahko povzročajo vrsto prirojenih napak pri razvoju (predvsem pri fantih) (9). Nekateri ftalati so povezani s povečanjem možnosti za sladkorno bolezen tipa 2, saj sodelujejo pri homeostazi glukoze v telesu. Raziskava švedske Univerze v Uppsali kaže, da imajo osebe z vsebovanostjo ftalatov kar dva krat večjo možnost za pojav sladkorne bolezni kot ljudje z manjšo vsebovanostjo te snovi (10). Nekateri ftalati (DEPH in BBzP) naj bi bili povezani tudi z nastajanjem alergij, rinitisa in atopijskega dermatitisa, ugotavljajo danski in švedski znanstveniki (11), slednji je v zadnjem času zelo pogost problem, zaradi uporabe plenic, tudi pri nas,. Našli so povezavo nastanka alergij pri otrocih zaradi ftalatov, ki so (večinoma) v prahu v notranjosti hiš.
Ftalati se uporabljajo predvsem v industriji plastike, kot mehčala oz. se dodajajo za boljšo gibljivost materialov. Na primer polimer polivinilklorid (PVC) je brez tega mehčala skoraj neuporaben za tehnično uporabo, z njim pa upogljiv in prožen. Iz plastike (plastične obloge tal, plastični kozarci, žoge, gumijaste igrače, plastenke za vodo, plastična folija in posode za hrano) prehaja v okolje in preko naše kože v telo ter v zrak, ki ga vdihavamo. Dodaja se v parfume, šminke, šampone, lake za nohte, tekstilne izdelke, preproge, pohištvo kot lepila in barve, pa tudi v pesticide (12).
V igračah in izdelkih za otroke so ftalati DEHP, DBP in BBP že prepovedani ter tudi DINP, DIDP, DNOP v izdelkih, ki jih lahko otrok vnese v usta. Evropska komisija je sprejela omejitve uporabe štirih ftalatov (DEHP, BBP, DBP in DIBP) v vseh izdelkih na območju EU, ki začne veljati junija 2020 (13). Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije lahko spremljate odpoklic izdelkov z vsebovanostjo škodljivih snovi ali drugimi neustreznimi pogoji uporabe.
Viri:
(1) Premislite o uporabi plenic za enkratno rabo (https://www.dnevnik.si/225589).
(2) Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) v hrani in njihov vpliv na zdravje (http://www.nijz.si/files/uploaded/enboz_pah_3.pdf).
(3) Test otroških plenic za enkratno uporabo, Revija Zveze potrošnikov Slovenije, junij 2015.
(4) Traces of dangerous chemicals found in disposable nappies in France (https://www.theguardian.com/world/2019/jan/23/france-traces-of-dangerous-chemicals-found-in-disposable-nappies).
(5) Glifosat: v ZDA odškodnine bolnikom z rakom, pri nas z njim škropijo ceste, železnice … (https://www.24ur.com/novice/slovenija/monsanto.html).
(6) Kemikalije v plenicah za enkratno rabo (https://www.iskreni.net/zivljenjski-slog/kemikalije-v-plenicah-za-enkratno-rabo).
(7) Toulen (https://sl.wikipedia.org/wiki/Toluen).
(8) Etilbenzem (https://sl.wikipedia.org/wiki/Etilbenzen).
(9) Ftalati in poškodbe reproduktivnih organov, 1.6.2008 (http://www.zazdravje.net/aktualno.asp?novica=239).
(10) High levels of phthalates can lead to greater risk for type-2 diabetes, april 2012 (https://www.sciencedaily.com/releases/2012/04/120412113557.htm).
(11) The association between asthma and allergic symptoms in children and phthalates in house dust: a nested case-control study, oktober 2004 (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1247566/).
(12) Ftalati (https://sl.wikipedia.org/wiki/Ftalat).
(13) Omejitev uporabe štirih ftalatov, december 2018 (https://www.zps.si/index.php/okolje-topmenu-320/nevarne-kemikalije/9399-omejitev-uporabe-stirih-ftalatov).
