Otroški dodatek

0
2504
otroški dodatek
otroški dodatek

Pravico do otroškega dodatka uveljavljate pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče, v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva.

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico uveljavljate na enotni Vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Vložite jo lahko osebno ali po pošti. Prek portala e-uprava lahko z veljavnim digitalnim potrdilom vložite poenostavljeno elektronsko vlogo za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka. Poenostavljeno elektronsko vlogo se uporablja le v primeru, če hkrati ne zaprošate za pravico do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Uveljavljanje pravic

Pravico do otroškega dodatka uveljavljate pri CSD, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina dejansko prebiva (če imate družinski člani stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih).

V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-H) se že uveljavljena pravica do otroškega dodatka avtomatično podaljša. Navedeno pomeni, da se vloge za podaljševanje pravice do otroškega dodatka (če ste že upravičenec do pravice in jo želite podaljšati) ne vlagajo, saj CSD po uradni dolžnosti odločajo o nadaljnji upravičenosti do pravice. Vlogo je treba vložiti tudi, če ste do otroškega dodatka upravičeni na podlagi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (v Republiki Sloveniji uveljavljate razliko do družinskih dajatev, otrok biva v drugi državi EU…) in o pravici odloča Centralna enota za starševsko varstvo in družinske prejemke.

Če pravico do otroškega dodatka prvič uveljavljate, kar je tudi v primeru, da za otroka/e že prejemate otroški dodatek, pa to pravico želite uveljaviti prvič tudi za novorojenega otroka, je še vedno potrebno vložiti vlogo (tudi v slednjem primeru v vlogi navedite vse družinske člane). Če je pravica na podlagi prve vloge zavrnjena, se pravica avtomatično ne podaljšuje, ker torej ni priznana in je potrebno vložiti novo vlogo.

Otroški dodatek pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, in sicer praviloma za obdobje enega leta, za isto obdobje tudi v primeru avtomatičnega podaljšanja pravice do otroškega dodatka. Upravičenec do otroškega dodatka mora CSD še vedno sporočiti zakonsko določene spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja.

Upravičenci

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 22. členu določa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oz. druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Dodatni pogoj, določen v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, je dejansko bivanje v Sloveniji.

Otroški dodatek ne pripada za otroka, ki:

  • je v delovnem razmerju ali opravlja kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost ali je družbenik gospodarske družbe,
  • je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni,
  • je v rejništvu,
  • ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,
  • ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena pri CSD ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.

Posebni pogoji za uveljavitev pravice do otroškega dodatka:

  • Za otroka, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kot 30 dni, in za otroka, ki je v rejništvu, CSD pri odločanju upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka. Vlagatelj je upravičen do otroškega dodatka, če je otrok v zadnjih 12 mesecih preživel v družini najmanj 91 dni. Višina otroškega dodatka se določi sorazmerno s številom dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar otroški dodatek ni dodeljen za več kot 183 dni.
  • Za otroka, ki ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, se v primeru, da preživnina ni dogovorjena ali določena, pravica do otroškega dodatka vseeno prizna, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti. Izjemoma lahko CSD v otrokovo korist odloči o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnenja strokovnega kolegija centra za socialno delo, iz katerega je razvidno, da preživnine ni mogoče urediti ali plačila preživnine ni mogoče izterjati (na primer zaradi nasilja v družini).

Rok za uveljavitev pravice in trajanje

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta. Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji.

Višina otroškega dodatka

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, določenem v nominalnih mejah. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka. Do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, otroški dodatek glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša:

Višina otroškega dodatka v evrih glede na dohodkovni razred za otroka do konca osnovne šole ali do 18. leta (velja od 1. 2. 2020 dalje):

Dohodkovni razredPovprečni mesečni dohodek na osebo (€)1. otrok2. otrok3. in naslednji otrok
1do 191,40117,05128,75140,47
2od 191,41 do 319,01100,08110,63121,12
3od 319,02 do 382,8276,2785,2594,19
4od 382,83 do 446,6260,1668,6477,28
5od 446,63 do 563,6049,1957,4165,57
6od 563,61 do 680,5631,1739,0146,81
7od 680,57 do 871,9823,3831,1739,01
8od 871,99 do 1.052,7520,3628,1635,95

 

Primeri:

Dva starša z enim otrokom:

Če starša skupaj zaslužita neto med 1.998 € in 2.534 € se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 2.534 € in 3.060 €, pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred.

Dva starša z dvema otrokoma:

Če starša skupaj zaslužita neto med 2.637 € in 3.379 € se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 3.379 € in 4.079 €, pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred.

Izjemna višina

  • Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 30 % povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
    • Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev dejansko ne prejema prejemkov za preživljanje.
  • Če predšolski otrok, ki je mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 %

Izplačevanje

Ministrstvo izplačuje otroški dodatek najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Materialna oblika prejemkov

Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so s tem zakonom predvideni in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost otroka, lahko center odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju. Otroški dodatek, se tako izplača v obliki konkretnih dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno. Center odloči o materialni obliki prejemkov, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti in podobno.

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upoštevajo dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, razen preživnine (nadomestila preživnine), otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije, ki se vedno upoštevajo v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge ali v mesecu vložitve vloge (če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge) in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo plačane preživninske obveznosti.

Ti dohodki so:

  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače, v polovični višini prejetih sredstev,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju),
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen nadomestila plače,
  • obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja davke na dobitke pri klasičnih igrah na srečo. 

Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev ter prispevka k plačilu družinskega pomočnika upoštevajo tudi naslednji dohodki se upoštevajo tudi:

  • dediščine, darila, volila,
  • dobitki od iger na srečo,
  • izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti ter
  • drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine. 

Premoženje, ki se upošteva

Upošteva se vse premično in nepremično premoženje:

  • nepremično premoženje,
  • osebna in druga vozila,
  • vodna plovila,
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
  • vrednostni papirji,
  • denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki da, plača ne),
  • drugo premično premoženje.

Premoženje, ki se ne upošteva

  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja (izjema: denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, pri katerih se vrednost primernega stanovanja ne ugotavlja, ampak se kot premoženje ne šteje stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 €); če imajo vlagatelj in osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, v lasti več stanovanj, se kot premoženje ne upošteva le tisto stanovanje, kjer ima stalno prebivališče večina oseb; v primeru, da je na več stanovanjih prijavljeno enako število oseb pa tisto, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče,
  • vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (11.261,04 €),
  • vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti,
  • kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek,
  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
  • denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi (od 1.6.2018 1.155,15 €) oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2.500,00 € (velja samo za denarno socialno pomoč).

Sprememba dohodka

Kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.

Kot sprememba vrste periodičnih dohodkov se šteje izguba ali začetek prejemanja:

  • plače skupaj z regresom,
  • nadomestila plače,
  • pokojnine,
  • nadomestila in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja,
  • starševskega dodatka,
  • preživnine,
  • delnega plačila za izgubljeni dohodek,
  • nadomestila za invalidnost in
  • sprememba dohodka zaradi dela za najmanj polovični oziroma polni delovni čas.

Tekoči dohodki

Če je oseba ali družina upravičena do denarne socialne pomoči oz. do varstvenega dodatka, se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije upoštevajo le njihovi tekoči dohodki, ne glede na to, ali so v preteklem letu imeli zgoraj navedene periodične dohodke. Tekoči dohodki so:

  • plača skupaj z regresom,
  • nadomestilo plače,
  • pokojnina,
  • nadomestilo in drugi dohodki iz naslova obveznega socialnega zavarovanja,
  • starševski dodatek,
  • preživnina,
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek,
  • nadomestilo za invalidnost, ki jih oseba v preteklem letu ni imela, ima pa jih izplačane v mesecu pred mesecem vložitve vloge, razen če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge, preračunani na letno raven, in
  • preživnina (nadomestilo preživnine), ki se upošteva v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice.

Sporočanje sprememb

Upravičenec do otroškega dodatka mora CSD sporočiti naslednje spremembe, ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja:

  • spremembo števila oseb ali upravičencev,
  • spremembo ali vključitev v vzgojno-izobraževalni oziroma visokošolski zavod,
  • spremembo statusa učenca, dijaka ali študenta in
  • spremembo vrste periodičnega dohodka,

v osmih dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel.

CSD na novo odloči o posamezni pravici, tj. tudi za novo obdobje. Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu, ki je na voljo pri CSD ter na spletnih straneh ministrstva. O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je CSD izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je upravičenec izvedel zanjo, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, razen v postopku oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika, ko CSD odloči z dnem nastanka spremembe, ki je nastala zaradi spremenjenih okoliščin na strani upravičenca do storitve.

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa CSD odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru CSD odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here