Otroci s hojo pričnejo zelo aktivno raziskovati okolje, pri čemer jih lahko odrasli spodbujamo. Starši moramo zagotoviti varno, hkrati pa spodbudno okolje.
Gibanje je prva osnovna oblika spoznavanja s svetom. Z gibanjem otrok uravnava telesno rast in razvoj, pridobiva gibalne in ročne spretnosti, to pa tudi vpliva na njegov duševni razvoj. Otrok pridobi nadzor nad gibi v naslednjem zaporedju: glava, ramena, roke, dlani, prsti in hrbtenica. Morda boste dobili občutek, da se je gibalni razvoj v primerjavi z razvojem v prvem letu življenja upočasnil. Vendar pa temu ni tako. V obdobju do 5. in 7. leta starosti bo namreč malček izmojstril svoje telo v gibanju tako, da bo ob vstopu v šolo dosegel zrele gibalne vzorce.
Malček (od 1. do 3. leta starosti)
V prvem letu življenja je razvoj gibanja zelo kompleksen in hiter. Okoli prvega rojstnega dne večina otrok shodi. Normalen razpon sega od 9. do 18. meseca starosti, kar lahko pomeni, da je nekdo ob pričetku hoje kar za celo glavo večji od drugega. Otroci šele s hojo pričnejo zelo aktivno raziskovati okolje, pri čemer jih lahko odrasli spodbujamo. Starši moramo zagotoviti varno, hkrati pa spodbudno okolje, ki to raziskovanje omogoča. Sprva okorna hoja iz dneva v dan vse bolj napreduje.
- Pri 14. mesecih se otrok skloni in pobere igračko.
- Pri 15. mesecih po vseh štirih pleza po stopnicah, pri hoji pred seboj poriva igračo na kolesih.
- Pri 16. mesecih zna hoditi vzvratno in poskuša brcati žogo.
- Pri letu in pol se ob pomoči pokončno vzpenja po stopnicah in se zna usesti na stol; hoja postaja vse bolj trdna, z rokami ne lovi ravnotežja, hodi vedno hitreje in razmik med stopali se zmanjšuje.
- Pri 19. mesecih začne teči.
- Pri 20. mesecih poskuša stati na eni nogi.
- Do starosti dveh let že pazi na ovire pri hoji, sam hodi po stopnicah tako, da se drži za ograjo.
- Otroci do tretjega leta starosti se praviloma spontano gibljejo, radi imajo izštevanke, ritmične pesmice in nagajivke, ob čemer se lahko ritmično gibljejo.
- Dve- in triletniki imajo radi plesne igrice v skupini in rajanje ob pesmici Ringa, ringa, raja.
- Starejšim so všeč tudi plesne igre ali pa uprizorijo kakšno igrico. Skupinske igre poleg gibalnih razvijajo tudi spoznavne sposobnosti. Gibanje in igra se povezujeta. Oboje namreč spodbuja delovanje možganov.
Otrok v zgodnjem otroštvu (od 3. do 6. leta starosti)
V obdobju malčka se pri gibanju že pričnejo kazati razlike med dečki in deklicami, ki kasneje, zlasti v obdobju najstništva, postanejo še bolj vidne. Dečki imajo močnejše podlahti, deklice pa so bolj gibčne. Tako se začnejo dečki navduševati nad igrami z žogo, deklice pa se bolj navdušujejo nad gimnastiko in plesno vadbo. Vendar se otroci ukvarjajo s tistimi gibalnimi aktivnostmi, ki so jim ponujene in pri katerih smo jim odrasli dober zgled. Raznovrsten nabor gibalnih aktivnosti je za malčke in predšolske otroke ključen, saj najbolj prispeva k celostnemu gibalnemu razvoju.
Razdelitev gibalnih spretnosti in dejavnosti predšolskih otrok
| Grobogibalne spretnosti | Drobnogibalne spretnosti |
| Koordinacija, ravnotežje. | Natančen nadzor in koordinacija drobnih mišic rok in prstov. |
| Hoja, tek, poskoki, preskoki, igre z žogo, plezanje. | Pisanje, risanje, slikanje, igranje glasbil, igra s plastelinom, sestavljanke, zlaganje kock. |
| Kotaljenje in vodenje žoge, plezanje preko ovir – poligon, brcanje, podajanje žoge, npr. hokej. | Vaje opismenjevanja, risanja, izdelovanja in rezanja iz papirja, igre s kockami, izdelovanje igrač iz raznovrstnih materialov – odpadna embalaža je zelo priročna. |
Otrok vse bolj postaja spreten z rokami in dlanmi, gibi rok so mehki in učinkoviti ter vse bolj usklajeni z očmi. Gibalne spretnosti s svojimi otroki urimo na igrišču, doma ali pa v naravi. Gozd, travnik, obala ali pa planine so naš največji igralni poligon. Plezanje po drevesih, premagovanje skal in korenin na poti, plavanje in potapljanje nas urijo v gibanju in obvladovanju našega telesa. Tudi na igrišču lahko izberemo igrala, ki so sorazmerno varna in hkrati primerna otrokovemu razvoju. Ni ga otroka, ki se ne bi rad gugal. V vse smeri, gor-dol, levo-desno. Veste, kaj počne otrok takrat? Spodbuja svoje možgane, predvsem krepi svoje vestibularne (boljše ravnotežje) aktivnosti.
