V otroškem telesu je 70 % vode, zato je potrebna skrbnost, da pri otroku ne pride do dehidracije.
Za ohranjanje ravnovesja v telesu je pomembno pitje tekočin. Primarno tekočino naj otroku predstavlja voda, te ne nadomeščajte s sladkimi sokovi in 100 % naravnimi sadnimi sokovi, z veliko vsebnostjo ogljikovih hidratov, ker lahko kalorično obremenijo organizem. Za otroke so zato odsvetovane tudi pijače z nepotrebnimi ali škodljivimi dodatki in aromami.
Dojenčki in tekočine
Polno dojeni dojenčki praviloma do uvajanja goste hrane ne potrebujejo dodatnih tekočin. Mleko, ki ga dojenčki pijejo na začetku podoja, je bolj redko in namenjeno temu, da dojenčka odžeja.
Ko pričnete uvajati gosto hrano, dojenčku ob obroku ponudite vodo ali z vodo redčen naravni sadni sok (če je obrok mesni, je dobro, da tekočina vsebuje vitamin C, ki izboljša absorpcijo železa iz črevesja).
Tekočino ponudite na različne načine: preko skodelic, kozarčka, prilagojenih flašk z livčki ali papirnato slamico oz. z žlico. Dojenčku ne glede na to, s česa rad pije, ponujate tekočino tudi iz zanj primerne skodelice ali kozarčka med obroki, ko tudi sami pijete s kozarca (otroci nas radi posnemajo). Kozarček primaknete k ustom, nagnete, da voda sega do roba in pustite otroku, da raziskuje z jezikom in ustnicami, poskuša srkati. Pri učenju pitja iz flaške z livčkom ali slamico, mehkejša flaška omogoča, da s pritiskom nanjo pomagate otroku ustvariti dovolj vleka za tekočino.
Kakšno tekočino izbrati
Za žejo naj se otrok že od malih nog navadi piti čisto vodo. Vodo pijte kot glavno pijačo tudi sami. Bodite dober vzor, saj vas ves čas opazujejo. Naravni sokovi in smutiji iz svežega sadja vsebujejo veliko enostavnih sladkorjev, ki jih je lahko hitro preveč, zato naj bodo vitaminski dodatek v prehrani, ne pa namenjeni gašenju žeje. Izogibajte se tekočinam, ki vsebujejo dodane sladkorje (otroški čaji iz granulata, sokovi iz koncentratov, gazirane pijače …). Sadni sok stisnite doma sami, skuhajte kompot in ga ohladite, čaj pa skuhajte iz zelišč. Čaja dodatno ne sladkate, tudi medu v prvem letu ne uporabljate. Pijač naj otroci ne zaužijejo pred obroki, da jih ne nasitijo, ampak med in po obroku. Tekočine pa naj zaužijejo tudi z mokro hrano (sočno sadje, enolončnice, mlečne kaše).
Če bo otrok žejen, bo pil
Nekateri radi pijejo in se sami spomnijo na pitje, drugi pijejo manj, se zaigrajo in na pitje pozabijo. Pomembno je, da ima otrok vodo vedno na voljo, najsibo v kozarčku ali skodelici, kar mu je ljubše. Če otrok na splošno noče piti, ga ne silite, ampak vodo večkrat ponudite. Dovolj je, da vsakič naredi le požirek ali dva. Ponujajte pitje preko igre, tudi sami sebi natočite vodo in skupaj nazdravljajte.
Pitje tekočin čez dan
Zaužitje tekočine naj bo razporejeno preko celega dneva, dopoldan naj otrok popije največ, manj po kosilu in najmanj zvečer. Otrok precej tekočine dobi tudi s hrano, zato ne skrbite, če ne pije veliko, a kaže ob tem vse znake dobre hidracije. Ob vročih dneh in telesnih aktivnostih (igra na igriščih, vožnja s poganjalcem, vožnja s kolesom) poskrbite, da imate vodo vedno pri roki. Otrok se bo doma morda res upiral pitju, a bo ponujeno tekočino hitro popil na sprehodu ali med igro v naravi.
Zvečer naj otrok tekočine, ki niso voda, zaužije preden mu umijete zobe, da preko noči na zobeh ne ostajajo sladkorji, ki lahko povzročajo zgodnji karies. To velja tudi za malčke, ki so še navajeni na večerno mleko – tega naj spijejo pred umivanjem zob, ponoči pa naj jim ne bo na voljo (ta jim običajno po prvem letu ne služi za tešenje lakote ali žeje, ampak za pomoč pri samouspavanju, za kar najdite druge načine, npr. z odejico, najljubšo igračo, pravljico).
Prepoznajte dehidracijo
Znaki, da otrok popije dovolj tekočin so:
- je živahen,
- »dobro« polulan ter
- ima vlažno ustno sluznico in jezik.
V otroškem telesu je 70 % vode, zato je potrebna skrbnost, da pri otroku ne pride do dehidracije. Dojenčki in otroci do drugega leta hitreje dehidrirajo. Njihovo telo se še ne prilagaja vremenskim in bolezenskim spremembam, tako kot se jim prilagajamo odrasli.
Znaki dehidracije pri otroku so:
- suha oz. lepljiva usta in jezik,
- lahko ima podočnjake,
- je brez moči in umirjen (se ne želi igrati),
- je hitreje izčrpan in razdražljiv,
- se več crklja kot običajno
- je zaspan, dlje spi ali poležava,
- plenice so manj polulane, urin je lahko temnejše rumene barve.
Dehidracijo preprečite preden pride do nje
Že ob prvih znakih dehidracije ali drugega bolezenskega stanja (prebavne motnje, povišana temperatura, prehladi, viroze itd.) naj otrok čim več pije. Pri prebavnih težavah je značilno, da otroci nimajo apetita in nočejo jesti, kar ni nič hudega, je pa pomembno, da veliko pijejo. Po bruhanju počakajte pol ure do eno uro, nato pa tekočino ponujajte na nekaj minut v majhnih količinah, po žlički ali v majhnih požirkih. Ko se bruhanje umiri in otrok odvaja tekoče blato, mora popiti več kot običajno, da nadoknadi primanjkljaj tekočine in hranil, zaradi česar je lahko videti slaboten. V teh primerih ponudite tekočine, ki vsebujejo manjšo količino sladkorja in soli (bistro zelenjavno juho, razredčen sadni sok, lekarniško pripravljeno rehidracijsko tekočino). Če dojenček ali otrok še naprej kaže znake dehidracije, obiščite zdravnika.
