Umij si roke, pospravi sobo – teh stvari vaš otrok velikokrat sploh noče slišati. Pomembno je, da ste prisotni in da otrok ve, da se ukvarjate samo z njim. Otroci takoj opazijo, če niste popolnoma osredotočeni nanje zato nadaljujejo s tistim, kar so počeli prej in vas ne ubogajo. Vse je bolj privlačno kot tisto, kar starši pričakujejo od njih. To, da ne posluša, je skušnjava.
Ključnega pomena sta dve stvari: kaj boste povedali in kako boste povedali. Glas, govorica telesa in besede se morajo ujemati. Glas, ki poteka od zgoraj navzdol, daje jasnost in prihaja do otroka. Glas staršev je pogosto povsem nezavedno tak, da ga na koncu povišajo, kar je ravno obratno od pravilnega. Otroci zato stavek razumejo kot vprašanje, ne kot zahtevo.
Otroci bi morali vedeti, kaj bo imel od tega, če sodeluje z mamo in očetom: mogoče bo čas še za eno igro, če se bo hitro oblekel v pižamo in umil zobe. Posledice pa morajo biti naravne. Starši pogosto nagrajujejo neželeno vedenje s posvečanjem pozornosti. Pravilno vedenje je pogosto prezrto, ker ga jemljemo kot samoumevnega.
Otrok ne posluša? Katere besede delujejo
- »Tvoja soba je še vedno kaotična.« Nasvet: poiščite kakšno pozitivno stvar in jo pohvalite: »Super, igrače si že pospravil.«
- »Prideš na večerjo?« Nasvet: ne postavljajte vprašan, če to ni mišljeno kot vprašanje: »Hrana je pripravljena. Prosim, pridi jest.«
- »Ne skači po kavču.« Nasvet: ker stavek vsebuje »ne«, bo verjetno preslišan, zato ga zamenjajte z naslednjim: »Pojdi dol, kavč je za sedenje.«
- »Kolikokrat ti moram reči, da …« Nasvet: zamenjajte stavek s tem: »To ti bom povedala največ dvakrat, potem… (sledi logična posledica)«
- »Ne meči hrane okoli, veš koliko otrok je lačnih:« Nasvet: Da je na svetu toliko lačnih, je velik problem. Vendar je to tema za izobraževanje otroka in ne sredstvo za vzgojo.
