– Otroku najprej pojasnite, da bo odslej spal v svoji postelji. Na kratko mu tudi obrazložite, zakaj se vam to zdi potrebno. Vaših razlogov morda še ne razume – če bi to pričakovali, bi zahtevali od njega veliko preveč v nobenem primeru pa ne sme imeti občutka, da ga kaznujete ali da ste ga zavrnili. Vedno mora biti prepričan, da ima vašo naklonjenost in podporo. V načinu, kako govorite z njim, poleg tega zelo dobro občuti naslednje: mislite resno – ali pa bi mu boj za oblast lahko pomagal uveljaviti njegovo voljo?
– Otroka po običajnem večernem obredu spravite v posteljo. Vrata pustite odprta in recite: »Ostani v svoji postelji, in vrata bodo ostala odprta.«
– Če otrok takoj zleze iz postelje, ga spet dajte spat. Tokrat zaprite vrata. Ostanite pri vratih. Potem se vrnite k otroku. Ta čas upoštevajte, tudi če se je otrok že prej vrnil v svojo posteljo. Lahko pa govorite z otrokom skozi vrata in poveste, kdaj boste spet odprli vrata.
– Če po določenem času odprete vrata in je otrok v postelji, se kratek čas pogovarjajte z njim. Lahko ga pohvalite ali ljubkujete. Ko tokrat odidete iz sobe, pustite vrata odprta. Če pa otrok ni v svoji postelji, ga spravite nazaj v posteljo (toda ne na silo!), zaprite vrata in počakajte tam nekaj časa. Vsakič povejte: »Če boš ostal v postelji, bodo vrata odprta.« Če otroka brez težav spravite v psoteljo in ste prepričani, da bo tam tudi ostal, lahko že takoj pustite vrata odprta. Če ne gre, pa raje ne ponovite enake napake.
– Če ste po urniku prišli do triminutnega čakanja, ostanite rpi tem, dokler otrok dokončno ne ostane v svoji postelji.
