Oče se vključuje v vzgojo vsak dan. Čas, ki ga preživi z otrokom, pa četudi le za hišna opravila, bo otrok kasneje zelo cenil.
Mame so zaradi nosečnosti z otrokom v osnovi bolj povezane kot očetje. V večini družin otrok preživlja prvo leto predvsem z mamo in tako je povsem naravno, da se mama na otroka lažje in hitreje naveže kot oče. Vendar je za zdrav razvoj otroka vloga očeta prav tako potreben kot mamina, razlaga Tadeja Milivojevič Nemanič, IMAGO partnerska psihoterapevtka.
Očetova vloga
»Otrok je najbolj zadovoljen, če ima oba. Čim več je v prvih letih okoli njega skrbnikov: mama, oče, babice, dedki, strici, tete in drugi zanj pomembni odrasli, na katere se lahko varno naveže, bolj zdrav odnos do sebe in sveta bo otrok razvil.« Pogosto se dogaja, da mama očeta v prvih mesecih odriva rekoč: »Daj, bom jaz!« »Za tem se lahko skriva več razlogov: mama meni, da zna bolje poskrbeti za otroka; ne zaupa očetu, da bo stvari opravil dovolj dobro; če ni otroku ves čas na razpolago, ni dovolj dobra mama.« Po drugi strani tudi oče razmišlja, da je mama doma zato, da skrbi za otroka, ali pa še ne zmore prevzeti odgovornosti, ne zaupa sam sebi dovolj in nenazadnje ne ve, kaj bi z otrokom delal, ko sta sama. Za tako situacijo sta po besedah Tadeje Milivojevič Nemanič odgovorna oba. Družina v takem primeru lahko postane na eni strani planet mama in otroci in na drugi strani oče kot satelit. »Planet, ki predstavlja jedro družine, so mama in otroci, oče pa kot satelit kroži okoli njih in se jih dotakne le vsake toliko časa. Pristanki satelitov na planetu so le redko nežni in brez posledic, največkrat so siloviti, stresni in neprijetni, tako da si pogosto vsi vpleteni želijo, da bi bilo spet po starem. Satelitski očetje imajo pogosto občutek, da niso pomembni člani svoje družine in da vanjo ne spadajo; lahko postanejo brezvoljni, še bolj oddaljeni in/ali odsotni.« Zato je pomembno, da je oče vključen takoj po rojstvu otroka.
Očetovo mesto v družini
Vključitev očeta je pomembna tudi za partnerski odnos, kajti dober partnerski odnos je osnova za dobro in zdravo starševstvo. Oče naj si – pa četudi to ne bo šlo zlahka – izbori svoje mesto v družini, in sicer z gradnjo odnosa z otrokom. »Ves čas, vsak dan po malo, tako da začne polagati na “čustveni bančni račun”, ki ga ima z otrokom. Čustveni bančni račun se od “navadnega” razlikuje po tem, da morajo biti pologi na čustvenem čim pogostejši – po možnosti vsakodnevni in da so bolj pomembni čisto majhni pologi kot enkraten velik. Majhni pologi so drobne, male stvari, ki ne vzamejo niti veliko časa, niti denarja in so všeč otroku ali jih ta rad počne skupaj s staršem (npr.: zjutraj objem in poljub; ob odhodu v vrtec majhen ritual, ki ga imata le ona dva; če se zjutraj ne vidita, mala risbica avta, punčke, sonca, rože; če se vrnete domov šele zvečer, klic domov samo toliko, da slišite otroka; drobna malenkost, ki mu jo prinesete (mali otroci se bodo razveselili mnogih stvari: rožice, kamenčka, pisanega lista (skušajte izbrati stvari, ki se jih ne da kupiti); prebrana knjiga; skupaj z njim pogledana risanka …«
Tadeja Milivojevič Nemanič, razlaga: »Večji pologi na čustveni bančni račun, ki vključujejo več časa in/ali materiala, imajo smisel le, če je ob tem veliko vsakodnevnih malih pologov.« Oče lahko z otrokom odkriva hobije, kot so šport, ribolov, glasba, modelarstvo …
Oče naj bo vključen tudi v domača opravila
Obešanje perila, lupljenje krompirja, kuhanje, sesanje, zlaganje drv, vrtičkarstvo ali čiščenje avta. Pomembna pa je tudi zabava. Otroci se zelo radi zabavajo in si trenutke, ko se odrasli uspemo prepustimo kakšni norčiji, zapomnijo. »Otrok dobi očeta samo zase, oče pa na ta način gradi svoje starševske kompetence. To je lahko le kratek sprehod, celo popoldne ali mini počitnice. Morda se bo mama temu upirala, kako bo sam z otrokom, kaj če se zgodi to ali ono. Naj očetu to ne vzame poguma! Seveda bo stvari počel drugače. Drugače bo hranil otroka, drugače ga bo zbujal, oblačil, se z njim igral … vendar s tem ni nič narobe. Mama je pogosto preveč zaščitniška in obremenjena s starševstvom in odnosi. Otrok bo z več različnimi načini, pogledi in pristopi spoznaval različnost. In če bosta te različne poglede zmogla spoštljivo sprejemati tudi starša, s tem ne bo nobene škode. Danski družinski terapevt J. Juul je na svojih izobraževanjih pogosto dejal, da je edina stvar, glede katere bi bilo dobro, da se starša zares strinjata, to, da se ne bosta strinjala glede večine stvari.«
Odnos med očetom in otrokom je pomemben in potreben zaradi obogatitve obeh. »Otroku bo dajalo občutek, da je pomemben, da je varen, da se na očeta lahko zanese, očetu pa pomemben, enakovreden prostor v družini.«
