Po poroduNega telesa po poroduObravnava obporodnih poškodb

Obravnava obporodnih poškodb

Zaradi velikega števila prikritih poškodb analnega sfinktra je potrebno veliko pozornost nameniti njihovemu prepoznavanju že v porodni sobi. Prepoznava poškodbe analnega sfinktra je včasih lahko zelo težavna, saj je porodna pot lahko slabo pregledna zaradi krvavitve ter zatečenega tkiva.

Kadar je opazna prekinitev kože ali sluznice v področju presredka, je potreben pregled s prstom skozi črevo za oceno poškodbe mišic zadnjika. Obporodne poškodbe analnega sfinktra je potrebno kirurško oskrbeti takoj, ko je to mogoče, najboljše v prvih 12ih urah po porodu, lahko tudi znotraj 24 ur. Temu rečemo primarna oskrba poškodbe.

Po kirurški oskrbi se priporoča uporaba antibiotikov širokega spektra z namenom zmanjšati tveganje za okužbe in razprtje rane. Za zmanjšanje bolečin ob odvajanju je potrebna uporaba odvajal za mehkejše odvajanje blata.Poskrbeti je potrebno za ustrezno protibolečinsko terapijo.

Kontrolni pregledi po primarni kirurški oskrbi poškodbe analnega sfinktra po porodu

Po 6 tednih: porodnica opravi prvi pregled po porodu pri izbranem ginekologu.

6-12 tednov po porodu se vsem porodnicam z poškodbo analnega sfinktra svetuje endoanalni UZ za oceno poškodbe in oskrbe raztrganine analnega sfinktra.

Zelo pomembno je, da je po kirurški oskrbi analnega sfinktra bolnica napotena na fizioterapevtsko obravnavo mišic medeničnega dna.

V kolikor pri teh pregledih ugotovimo, da pacientke še vedno navajajo težave z inkontinenco za blato in težave z zadržavenjam vetrov so napotene na pregled  k specialistu proktologije.

Pregledi pri specialistu

  • Osnovni pregled v proktološki ambulanti vključuje skrbno anamnezo: oceni se stopnja inkontinence za blato z različnimi vprašalniki. Vedno vas vprašajo za dodatne simptome, kot so motnje v spolnem življenju in vpliv na psihosocialno počutje. Skrbno se boste pogovorili o načinu prehranjevanja in ritmu odvajanja blata. Vprašali vas bodo o morebitnih pridruženih boleznih, preverili zdravila, ki jih redno jemljete. Povprašajo vas o morebitnih drugih kirurških posegih v predelu male medenice, danke in zadnjika, o porodih in morebitnih poškodbah.

Pri kliničnem pregledu bodo ocenili izgled in simetrijo zadnjika in presredka, ocenijo gibljivost ob hotenem stisku mišic in pomik ob pritiskanju navzdol. Ocenijo morebitno izpadanje organov v predelu male medenice. Z iztipanjem ocenijo morebitne brazgotine v mišicah zadnjika in mišic medeničnega dna, morebitno bolečino ali moten občutek, ocenijo moč stiska. S cevko (proktoskop) pregledajo sluznico v danki in kožo v zadnjičnem kanalu. Ob prisotnih znakih inkontinence za blato se vedno odločijo za dodatne instrumentalne preiskave.

  • Endoanalni ultrazvok s 3D rekonstrukcijo: je enostavna preiskava, ki s pomočjo 3D rekonstrukcije omogoča odlično oceno stopnje poškodbe mišice zapiralke in na ta način lahko skrbno načrtujejo morebitno kirurško popravo mišice. Preiskava je neboleča.
  • Analna manometrija: je preiskava, ki s posebnimi balončki in senzorji omogoča oceniti delovanje mehanizma zadrževanja in odvajanja blata. Preiskava je neboleča.
  • Elektromiografija medeničnega dna (EMG): je preiskava, ki omogoča oceniti morebitno poškodbo živčevja v področju male medenice in presredka. Preiskava je zelo neprijetna in jo uporabljamo le v posebnih primerih.

Morebitne druge preiskave se opravijo v primerih, ko sumijo na sočasno povešenje medeničnih organov, kar je bolj pogosto pri ženskah nad 40 oz. 50 letom starosti.

Zdravljenje poškodbe mišice zapiralke

Zdravljenje žensk, kjer težave z inkontinenco za blato vztrajajo, je odvisno od stopnje težav in glede na opravljene diagnostične preiskave.

Kadar s preiskavami potrdijo poškodbo mišice zapiralke, je kirurško zdravljenje vedno prva izbira. Tehnika kirurškega postopka je ponovno združenje raztrganih koncev mišice-rekonstrukcija mišic analnega sfinktra-sfinkteroplastika. Po tem vas bodo usmerili v ambulanto za rehabilitacijo medeničnega dna. Tam s pomočjo fizioterapevta s specialnimi znanji, s fizioterapevtsko obravnavo, s treningom mišic medeničnega dna, z individualnimi vajami, elektrostimulacijo in z Biofeedback metodo izboljšate delovanje mišic. Pri zgolj sumu na obporodno poškodbo mišice zapiralke fizioterapevtska obravnava ni priporočena, dokler se ne izkaže drugače.

Usmerili vas bodo tudi v Ambulanto za klinično prehrano, kjer boste skupaj s strokovnjakom določili primeren dietni režim, ki pomaga pri urejanju čvrstosti blata, kar lahko pomembno zmanjša možnost uhajanja.

V zadnjem času je sicer mogoče tudi takojšnje zdravljenje s stimulacijo križničnih živcev, vendar ni še jasno, če je ta metoda bolj učinkovita. Metoda je v svetu znana že mnogo let in se izkazuje za zelo učinkovito pri pacientih, pri katerih kirurška korekcija ni mogoča ali pa ni bila uspešna. Žal metoda v Sloveniji še ni dosegljiva.

Tveganje za poškodbe pri naslednjem porodu

Tveganje za ponovno poškodbo analnega sfinktra pri naslednjem vaginalnem porodu se pojavi v 4-8 %. Tveganje za analno inkontinenco po drugi poškodbi analnega sfinktra pa je kar 44 %, zato je smiseln razmislek o elektivnem carskem rezu v naslednji nosečnosti. Vsekakor je dogovor o načinu poroda po poškodbi analnega sfinktra individualen

Prijavite se na e-nasvete strokovnjakov.

Sodelujoči strokovnjaki

PODOBNE VSEBINE

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj