Obporodne poškodbe

Vaginalni porod je najpomembnejši dejavnik tveganja za poškodbo mišic medeničnega dna in analnega sfinktra. Najhujša posledica poškodbe mišice zapiralke zadnjika je inkontinenca za blato, ki izjemno poslabša kakovost življenja, zato sta zgodnja prepoznava poškodbe in oskrba le-te izjemnega pomena.

Obporodne poškodbe mišic poleg inkontinence za blato povzročajo tudi druge težave: motnje v spolnem življenju, uhajanje blata ob spolnem odnosu, sram, izolacijo, strah in celo depresijo, kar lahko močno poslabša kakovost življenja. Le ena tretjina pacientov z inkontinenco za blato o tem spregovori s svojim zdravnikom. Pogosto posledično pride do motenj v spolnem življenju, do hudih partnerskih in družinskih težav, močno je moteno socialno življenje in poklicna pot.

Glede na študije objavljene v tujini v Sloveniji lahko pričakujemo okoli 1 % hujših obporodnih poškodb presredka, kar je okoli 200 mater na leto. Zaradi dobre oskrbe takoj po porodu, večina kasneje v življenju ne bo imela pomembnih težav. Okoli 30 % teh žena bo imelo enkrat v življenju posledične težave z zadrževanjem blata.

Pri zdravljenju obporodnih poškodb je najpomembnejša zgodnja prepoznava in takojšnja oskrba. Žal je okoli 30 % poškodb neprepoznanih zaradi zelo različnih vzrokov. Pri teh ženskah se težave pokažejo kasneje, 6 do 12 mesecev po porodu. Pri nekaterih se težave pojavijo po več letih, lahko šele v menopavzi, ko zaradi pomanjkanja estrogena pride do atrofije mišic in veziva medeničnega dna ter samega analnega sfinktra. Po literaturi naj bi 61 % žensk, ki so imele poškodbo analnega sfinktra ob porodu razvilo inkontinenco za blato po 15-25 letih.

Pojavnost obporodnih poškodb presredka

Več kot 85 % žensk med vaginalnim porodom doživi določeno stopnjo poškodbe presredka. Najpogosteje so to rupture malih sramnih ustnic in zatrganine presredka, ki se v največji meri lahko pozdravijo spontano. Tuje raziskave kažejo da 4-8 % žensk (po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije WHO 4-6,6 %) pri porodu doživi poškodbo porodne poti, ki prizadene mišice analnega sfinktra in medeničnega dna, kjer je potrebna kirurška oskrba. Delež obporodnih poškodb analnega sfinktra (30 %) še vedno ostaja prikritih ali spregledanih, zato je potrebno posebno skrb nameniti oceni porodne poti takoj po porodu, še v porodni sobi.

Dejavniki tveganja za poškodbe analnega sfinktra med porodom:

  • ženske, ki rodijo prvič,
  • višja starost matere,
  • nepravilna vstava ploda,
  • podaljšana druga porodna doba,
  • instrumentalni porod (predvsem kleščni),
  • zastoj ramen pri plodu,
  • teža otroka nad 3500 gramov,
  • slabši prehranski status,
  • pripadnost azijski rasi.

Prijavite se na e-nasvete strokovnjakov.

Sodelujoči strokovnjaki

PODOBNE VSEBINE

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj