Okužbe spodnjih dihal

0
1332
Okužbe spodnjih dihal
Okužbe spodnjih dihal

Okužbe dihal glede na mesto okužbe delimo na vnetje zgornjih dihalnih poti (nosu, mandljev, ušes in žrela) in na vnetja spodnjih dihalnih poti (vnetje sapnika, bronhijev in pljuč).

Bronhitis

Najpogostejša bolezen dihal je vnetje sapnic in zlasti sluznice sapnic, ki ga spremljajo rahle spremembe tkivnih plasti pod sluznico. Bronhitis je lahko posledica dražečega prahu, strupenih plinov ali infekcijske bolezni. Otrok zboli za bronhitisom 5 do 6 dni po kapljični okužbi. Nahodu, vnetemu grlu in hripavosti se po navadi pridruži trdovraten dražeč suh kašelj, ki ga spremljata bolečina in tiščanje v prsih. Lahko je prisotno piskajoče in sunkovito dihanje. Kadar bolezen napreduje, so lahko prisotne modrikasto obarvane ustnice. Največkrat je pri bronhitisu treba izvajati ukrepe za znižanje telesne temperature. Otroku moramo ponuditi dovolj tekočin in na ta način vzpodbujamo izkašljevanje. Izvajamo lahko masažo prsnega koša s trepljanjem, da se malček lažje odkašlja ter čiščenje in vlaženje nosu s fiziološko raztopino.

Iz bronhitisa se lahko razvije pljučnica. Najpomembnejše je, da otrok veliko pije, saj tekočina pomaga, da se gosta sluz razredči in svež  in  dovolj  vlažen  (65  %)  zrak  v  bivalnih  prostorih. Naslednje  navedbe zdravstveno niso podprte, eterična olja lahko pri preobčutljivem otroku stanje še poslabšajo, saj lahko premočna olja dražijo vnete dihalne poti, masaža prsnega koša z olji pa tudi v zdravstveni literaturi ni podprta da bi spremenila potek bronhitisa. Tako da te nasvete lahko izpustite. Na  bronhitis blagodejno vplivajo inhalacije, kopeli z dodatkom eteričnih olj in vtiranje eteričnih olj v kožo zgornjega dela prsnega koša ter ogrevanje zgornjega dela prsnega koša.

Pljučnica

Predhodne virusne okužbe, gripa in druge bolezni lahko zmanjšajo odpornost telesa, kar olajšuje vdor bolj nevarnih bakterij v telo in s tem nastanek hujših okužb, tudi pljučnice. Pljučnica je okužba pljuč, ki jo povzročajo virusi, bakterije ali drugi mikroorganizmi. Znaki se razlikujejo in so odvisni od starosti otroka ter vrste povzročitelja.

Za pljučnico, ki jo povzročajo bakterije, so po navadi značilni nenaden začetek z zvišano telesno temperaturo, mrzlico, pogostim izkašljevanjem večinoma goste, gnojne sluzi, težave pri dihanju (kratek dih), pospešeno dihanje in bolečine v prsih. Otrok dobi pljučnico najpogosteje tako, da vdihuje zrak, v katerem so povzročitelji pljučnice. Okuženi bolniki s kašljem in smrkanjem razširjajo bakterije ter viruse v okolico – ob tesnem stiku z njimi se otroci lahko okužijo. Pri sumu na pljučnico je vedno potrebna zdravniška oskrba. Bakterijsko pljučnico zdravimo z antibiotikom. Ob povišani telesni temperaturi damo antipiretik (zdravilo za zniževanje telesne temperature, običajno paracetamol). Pomembno je, da otrok dovolj pije in počiva. Po preboleni pljučnici lahko otroku še nekaj časa piska v prsih in je telesno šibek. Posledice nezdravljene pljučnice so lahko sepsa, plevritis in empiem.

Astma – kronična bolezen

To je bolezen pljuč, pri kateri se razvije kronično vnetje dihalnih poti in povzroči njihovo zoženje in težko dihanje. Med napadom astme pri otroku med izdihom slišimo piskanje. Poleg zdravljenja z zdravili se mora otrok izogibati alergenom iz okolja in drugim sprožiteljem poslabšanj. Otroke z astmo naj se spodbuja, da so fizično aktivni in da se vključujejo v športne dejavnosti.

Oslovski kašelj

Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Bordetela pertusis. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih, mlajših od enega leta, ki še niso bili cepljeni, ter pri mladostnikih in odraslih, pri katerih imunost upada. Inkubacija je 7 do 10 dni. Prvi znaki bolezni so običajno blagi in so podobni prehladu. Pojavi se izcedek iz nosu, rdeče in blago vnete oči, vročina in kašelj. Po enem tednu ali dveh pa se lahko znaki in simptomi poslabšajo. V dihalih se pojavlja gostejša sluz, ki povzroči hud kašelj, ki poteka v napadih in lahko povzroči bruhanje. Obraz ob tem lahko postane rdeč ali modrikast. Zaradi napadov kašlja so prizadeti lahko zelo utrujeni. Včasih pa je bolezen blažja in se pojavi le v obliki blažjih napadov kašlja. Blažji potek je predvsem pri mladostnikih in odraslih. Pri dojenčkih pa bolezen lahko poteka povsem drugače. Otrok nima nujno napadov kašlja, pojavijo pa se hude težave z dihanjem. Otrok lahko za krajši čas tudi preneha dihati.

V primeru, da otrok ob napadih kašlja, bruha, postaja zelo utrujen, rdeč ali modrikast v obraz in se bori za zrak ter ima premore dihanja, je nujno otroka nesti k zdravniku. Bolezen lahko življenjsko ogrozi predvsem otroke, mlajše od 6 mesecev. Oslovski kašelj uspešno preprečujemo s cepljenjem.

Bronhiolitis

Bronhiolitis je vnetje najmanjših dihalnih poti. Najpogostejši povzročitelji so respiratorni sincicijski virus ali RSV, kot ga krajše poimenujemo. Okužbe z RSV so najpogostejše od januarja do marca. Otrok zboli za bronhiolitisom 5 do 6 dni po kapljični okužbi. Okuži se kapljično ob kašljanju in kihanju bolnika ali preko rok. Prvi znaki okužbe so izcedek iz nosu in vnetje žrela. V treh dneh se pojavijo kihanje, kašelj in nekoliko povišana temperatura, kmalu zatem se sliši hropenje. Včasih pride tudi do vnetja srednjega ušesa.

V primerih nezapletenega bronhiolitisa zadostuje simptomatsko zdravljenje: otroci lažje dihajo, če imajo zvišano vzglavje in če zrak ni presuh; očistiti je treba zgornje dihalne poti, čiščenje noska z fiziološko raztopino, otroku je potrebno večkrat dnevno ponuditi tekočino in obroke hrane. Pri hranjenju moramo biti previdni da se otroku med hranjenjem ali pitjem tekočine zaradi težkega dihanja ne zaleti. Če težko diha in zasičenost krvi s kisikom upada, je treba vdihanemu zraku dodajati navlažen kisik. Običajno ob bolezni težko pijejo in so rahlo do zmerno izsušeni, zato dobijo infuzijo tekočin v žilo.

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here