Nosečnost in prepovedane droge

Droge prehajajo na zarodek neposredno preko posteljice pa tudi posredno preko krvnega obtoka

Droga je naravno ali umetno pridobljeno kemično sredstvo, ki zaradi svojih sestavin in učinkov vpliva na delovanje možganov in preko teh na naše telo. So psihoaktivne snovi, ki primarno vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo na delovanje možganov: spremenijo zaznavanje, mišljenje, počutje, zavest in vedenje.

Med najbolj poznanimi psihoaktivnimi snovmi so:

• kofein – najdemo ga v kavi, čaju, čokoladi, raznih kolah in drugih brezalkoholnih pijačah,
• tobak,
• alkohol,
• hlapljive snovi – inhalanti (hlapi tekočih snovi, ki hlapijo na sobni temperaturi, aerosoli ali plini (butan)); ali inhalacijski anestetik, npr. eter, N₂O;
• psihotropna zdravila na recept: problematične so  predvsem zlorabe zdravil, ki jih osebe prejemajo brez zdravniškega nadzora; sem najpogosteje spadajo barbiturati in benzodiazepini oziroma uspavala in pomirjevala, pa tudi analgetiki in narkotiki.

Prepovedane droge:

Obstajajo različne razvrstitve drog, od bolj strokovnih do povsem laičnih, med slednjimi je najbolj razširjena delitev na mehke in trde droge. Vse bolj je v splošni uporabi razvrstitev, na katero se sklicujeta tudi Organizacija združenih narodov (OZN) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in ki pozna štiri glavne skupine:

1. Depresorji centralnega živčnega sistema: upočasnijo delovanje centralnega živčnega sistema. Npr. morfij je glavna učinkovina v opijevem maku, s kemičnim postopkom pa se spremeni v heroin. Heroin ima učinke, kot so lajšanje bolečin, pomiritev, blažitev tesnobe. Dolgotrajno uporabo heroina spremlja vrsta zdravstvenih posledic, med drugimi občutna izguba telesne teže, motnje apetita; pri intravenoznem vbrizgavanju droge lahko pride do poškodb žil in kože ter okužb, kot npr. z virusom HIV ter hepatitisom B in C.
   
2. Stimulansi centralnega živčnega sistema: delovanje centralnega živčnega sistema pospešijo. Npr. kokain, močno zasvojilo, poživilo, ki poveča budnost, zmanjša občutek utrujenosti, poveča motorično aktivnost in zmanjša tek; kokain nevarno učinkuje na srčno-žilni sistem: pospeši bitje srca, skrči žile in zviša krvni tlak. Kokainu v prahu dodajajo druge snovi, če se odvzame solna kislina, nastane tako imenovani »crack«, ki ima obliko drobcev

   

   belega kamna. Ekstazi deluje kot poživilo z blagim halucinogenim učinkom. Povzroča evforijo, občutek povečane energije, poveča se aktivnost in posameznik lažje navezuje stike. Amfetamini (speed) imajo podobne učinke in posledice kot kokain in ekstazi.

3. Halucinogene droge povzročajo motnje zaznavanja. Npr. LSD, ki povzroča vidne halucinacije ali privide.
4. Kanabis je termin, s katerim označujemo različne psihoaktivne pripravke, predvsem ženskega dela rastline Cannabis sativa. Rastlina kanabis (marihuana je pripravek iz suhih cvetočih vršičkov in listja požete rastline in le ta pri obeh spolih zmanjšuje plodnost) in smola kanabis (hašiš je suha smola kanabis in stlačeni cvetovi) sta najbolj pogosti obliki uporabe prepovedane droge v Evropi. Akutni učinki kanabisa se kažejo kot evforija, sprostitev, večja socializiranost, večja intenzivnost zaznavanja, povečanje teka. Pri višjih odmerkih pa se pojavljajo še motnje zaznavanja in depersonalizacija.
   

V preteklosti je dolgo veljalo prepričanje, da posteljica v celoti varuje zarodek pred škodljivimi snovmi. Danes je dokazano, da temu ni tako.

Droge, ki jih zaužije noseča mati zaužije tudi njen otrok. Droge prehajajo na zarodek neposredno preko posteljice pa tudi posredno preko krvnega obtoka (maternica-posteljica). Skoraj vse snovi, ki jih zaužije noseča mati prehajajo na nek način v posteljico, razen če so spremenjene zaradi presnove. Zmožnost prehoda snovi v posteljico je odvisna od različnih dejavnikov: koncentracije snovi v krvnem obtoku matere, načina kako je bila snov vnešena v telo, npr. pri vbrizgavanju droge v žilo je koncentracija, ki doseže plod višja kot v primeru, če noseča mati drogo poje ali popije. Pogostost in intenzivnost negativnih posledic pri zarodku ni odvisna samo od koncentracije (odmerka) snovi v plodu temveč tudi od prekrvavljenosti pomembnih sistemov in organov. Pogosto je koncentracija drog in drugih zdravil v zarodku bistveno višja kot v krvi noseče matere, ker zarodek ni zmožen razgraditi drog na enak način kot odrasla oseba, poleg tega ostane koncentracija drog v njegovi krvi visoka dlje časa s posledično večjimi toksičnimi učinki in posledicami. Še posebej občutljiva skupina so zarodki ter nedonošenčki.

Posledice uporabe prepovedanih drog med nosečnostjo še niso povsem in v celoti raziskane, saj na izide ocenjevanje vseh negativnih posledic vplivajo tudi drugi dejavniki kot so npr. prehranjevalne navade, socialnoekonomski status, zanemarjanje in zloraba, ki lahko otežujejo oceno posledic uporabe drog v nosečnosti. Kljub navedenemu kvalitetno starševstvo in ustrezno družinsko okolje lahko deloma omilijo posledice.