Nočni strahovi = nočne more = nočne groze

0
6093
Strahovi
Strahovi

Kaj so nočne more, kaj so nočni strahovi in kaj so nočne groze? Zakaj pride do njih?

Otroci spijo več časa kot odrasli, zato imajo več sanj, ki so tako dobre kot slabe. Nočni strahovi so normalni za otroka, ki si predstavlja pošasti ali druge stvari, ki naj bi bile v temi, ali se boji teme na splošno, medtem ko otroci, ki imajo nočne more, postanejo negotovi in polni strahu, ko se približuje ura za spanje.

  • Če se otrok boji senc, ki zvečer v sobi ustvarjajo strašne podobe, mu lahko priskrbimo ročno svetilko, da jo bo imel poleg sebe in risal »zajčke« na strop.
  • Pred spanjem mu v sobi prižgemo radio s pomirjujočo glasbo, ki bo preglasila tišino, v posteljo pa si lahko vzame plišaste igračke, ki mu bodo delale družbo.
  • Včasih lahko celo mala domača žival, kot je želvica ali zlata ribica, pomaga pregnati strah pred temo in pošastmi.
  • Naj tema postane nekaj vznemirljivega – zvečer se z njim odpravimo na sprehod in ogled zvezd, poleti zvečer zakurimo taborni ogenj ob robu gozda ali si pričaramo večerjo zgolj ob soju sveč, pripravimo iskanje skritega zaklada v dnevni sobi, kjer smo pogasili vse luči.
  • Otroka vprašajmo, kaj bi mu pomagalo, da se bo počutil bolje. Na tak način bo imel občutek, da stvari lahko nadzoruje. Mogoče bo poiskal predmet, ki mu bo pomagal premagati strahove, si predstavljal, da ima lastnosti dinozavra, ki se zaradi svoje velikosti ne boji ničesar …

Večinoma so nočne more normalen del soočanja s spremembami v našem življenju in niso nujno znak patologije. Vsaka nočna mora, ne glede na to, kako boleča se zdi, vsebuje pomembne informacije o čustvenem življenju našega otroka. Če otroka poslušamo in smo pozorni na informacije, ki nam jih bo zaupal glede grdih sanj, bomo pogosto lahko zaznali, kaj ga teži. Lahko so to vstop v šolo, prepiri s sošolci ali pa odziv na razvezo, ponovno poroko, rojstvo novega člana ali smrt v družini. Prav v obdobju stresa ali družinske krize lahko starši pričakujemo bolj pogoste nočne more.

Nasvet strokovnjakinje Barbare Repinc: »Če se otrok zbudi zaradi grdih sanj, pridemo k njemu in ga potolažimo, ostanemo z njim, dokler se ne sprosti in lahko zaspi nazaj. Pri tem ostanemo mirni in mu sporočamo, da je vse to, kar se dogaja, normalno in da je vse v redu. Pomembno je, da sta naš glas in naša telesna govorica temu ustrezna (otroka lahko pomirimo tudi s tem, da ga vzamemo v naročje in se osredotočimo na naše dihanje, ki naj bo mirno – običajno otrok povzame naše dihanje in njegovo telo se umiri; če smo sami preveč vznemirjeni, naj to nalogo prevzame naš partner). Poleg tega, da starši otroka poslušamo in razumemo, mu zagotovimo, da je varen, je pomembno, da z njim čez dan govorimo tudi o tem, kaj je resnično in kaj izmišljeno, saj še ne razumejo fantazijskega vidika sanj – pogosto menijo, da je čarovnik, ki jih je preganjal v sanjah, realen. Otroka lahko naučimo, da se spopada s takimi sanjami s pomočjo igre vlog in fantazije – z njim čez dan iščemo nove izide sanj, nove magične moči, ki jih otrok lahko uporablja v boju z neprijetnimi sanjskimi liki – lahko narišemo nov konec sanj, lahko s pomočjo igračk odigramo sanje, ki se odvijejo na otrokov način, starejši otrok pa lahko napiše pravo malo igro z drugačnim koncem. S tem naš otrok dobiva moč nad sanjskim svetom in se ne počuti več tako prestrašen in ohromljen. Otrok lahko sestavi tudi svojo »Magično škatlo«, v kateri shranjuje predmete, ki mu lahko pomagajo v boju proti grdim sanjam – v njej se tako znajdejo razni čarobni praški čarovniške palice in uroki. Tovrstne veščine razvijajo spretnosti reševanja problemov, ki so pomembne tudi za otrokovo življenje v naprej. In prav zaradi tega se nočne more praviloma s starostjo zmanjšujejo, saj otrok postaja vse boljši mojster obvladovanja sveta okrog sebe. Če pa nočne more ostajajo vsakdanjik našega otroka, te magične vsebine niso več prava stvar, pač pa moramo starši pri sebi preveriti, kaj je tisto v življenju našega otroka, kar mu povzroča stisko.« 

Nočne groze

Te so drugačne kot nočne more, običajno se pojavljajo v prvi fazi spanja, uro do dve po tistem ko zaspimo, lahko trajajo od 5 do 20 minut. V takih primerih se otrok nenadoma sunkovito zbudi, kriči in joka. Lahko se tudi zgodi, da bo imel odprte oči, a nas sploh ne bo videl. Njegovo dihanje je lahko sunkovito, pogovor nepovezan. Pogosto se otroci potijo in so zardeli. Zdijo se prestrašeni, starše lahko odrivajo stran od sebe, vendar se takrat pravzaprav nahajajo vmes med stanjem budnosti in spanjem. »Nekateri starši jih želijo zbuditi in če jim to uspe, so otroci pogosto prestrašeni, zlasti zaradi strahu in vznemirjenosti staršev. Najbolje je, da otroka nežno skušamo objeti, pozibamo in zraven govoriti tolažilne besede ali zvoke »psst«. Če je otrok vstal iz postelje, ga nežno vodimo nazaj in smo ob njem, dokler mirno ne zaspi. Zjutraj se otrok take epizode običajno sploh ne bo spomnil, noč groze pa je to običajno predvsem za starše.«

Nočno grozo strokovnjaki pogosto povezujejo z nezadostno količino spanja oziroma preutrujenostjo otrok, zato je pomembno, da otrok redno odhaja v posteljo ob dovolj zgodnji uri vseh sedem dni v tednu, lahko si pomagamo tudi z rituali, ki omogočajo sprostitev pred spanjem (pomirjujoča kopel, toplo mleko, branje pravljice, »crkljanje«, poslušanje ali petje uspavank; pred tem se izogibamo knjig in filmov, ki bi prestrašili ali zmotili otroka, otrok naj ima zvečer uro ali dve pred spanjem le lahek prigrizek, brez začimb in sladkorja).

Sodelujoči strokovnjaki:

Barbara Repinc

http://www.psihoterapevt.si/

univ. dipl. pedag. in soc. kult. ter psihoterapevtka transakcijske analize

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here