Za mlade starše paspanje ni nekaj samoumevnega. Vsak ve, da dojenčki ponoči večkrat jokajo. Toda kdaj se to neha?
Straši še vzamejo v zakup, če jih otrok prebudi enkrat na noč. Na to se lahko navadiš. Težavneje postane, če otrok zbuja starše večkrat na noč. Nekaj tednov lahko do neke mere še zdržiš, dolgoročno pa se kakovost življenja močno poslabša in izčrpanost samo narašča. Zdaj se šele pojavi vprašanje: »Se bo kmalu nehalo – kar samo?« Nemoten spanec je dragocen in pomemben za vso družino.
Ko govorimo o »otroški motnji spanja«, s tem največkrat mislimo to, da otrok potrebuje veliko časa da zaspi ali da se ponoči večkrat zbudi – ali oboje. Podnevi je neuravnotežen, saj skupno premalo spi. To pa obremeni starše, saj prekine tudi njihovo spanje. Pogosto ne morejo takoj spet zaspati in pomanjkanja spanja največkrat ne morejo nadomestiti. Mame najbolj uživajo okoli otrokovega četrtega meseca starosti. V tem obdobju so vrednosti stresa nižje kot v drugih starostnih skupinah. To je razumljivo. Ali lahko obstaja še kaj lepšega, kot je dojenček, ki je povsem vzpostavil stik s svojo okolico, ki se nasmiha, smeji, prisluškuje – in vse to mirno, ko leži na hrbtu? Čas »trimesečnih kolik« je mimo. Dojenček ne joka več toliko. Ne more se še odplaziti stran in ne more narediti nobene neumnosti. In spi še 15 ur na dan. Pa tudi če s spanjem ni vse v najlepšem redu – večina staršev lahko temu čudovitemu malemu bitju še vse odpusti.
Predanost in celo požrtvovalnost za lastnega otroka sta lahko nekaj lepega in osrečujočega in vsaj večina mam in očetov tudi zares prizadevnih in so se pripravljeni žrtvovati. Toda v nekem trenutku mora priti na svoj račun tudi osebno življenje. To ni dobro le za mamo, temveč tudi za otroka in vse druge družinske člane.
