Nega otroške kože

0
1193

Z rastjo otroka koža postaja vedno bolj odporna in ščiti pred mrazom, vročino, ultravijoličnimi in drugimi škodljivimi svetlobnimi sevanji, poškodbami in okužbami.

Koža je nenadomestljiv del naše telesne obrambe pred mikrobi in okoljem. Je tudi regulator telesne temperature, kopiči vodo, maščobe in vitamin D. Sestavljena je iz dveh plasti, pod katerima se nahaja podkožje. Zunanjo predstavlja tanka plast, imenovana povrhnjica. Globlje leži plast imenovana usnjica. Med njima je bazalna membrana. V usnjici se nahajajo lojnice, dlačni mešički, znojnice, živčni končiči, vezivna in elastična vlakna, krvne in limfne žile, številne celice in medceličnina (matriks).

Otroška koža je lahko celo do desetkrat tanjša od kože odraslega, je bolj prepustna, zato veliko hitreje vsrka strupene snovi kot koža odrasle osebe, bolj je ranljiva, a se tudi hitreje obnavlja in zdravi. Razmerje med kožno površino in telesnim volumnom je pri otroku večje kot pri odraslih. Usnjica je tanjša kot pri odraslih, vsebnost vode v roženi plasti je večja, znojenje še ni zadostno za regulacijo otrokove telesne temperature. Delovanje kožnih žlez lojnic je manjše kot pri odraslem, zato je manj kožnih maščob, kar je posledično razlog za suho kožo pri otrocih. Otroška koža je zelo občutljiva, njen zaščitni plašč še ni rahlo kisel, kot pri odraslem, zato ne nudi zadostne zaščite pred dražečimi snovmi, alergeni, mikroorganizmi, izsušitvijo. Tudi zaradi tega je zelo pomembno redno čiščenje kože in nega s sredstvi, ki vzdržujejo blago kislo stanje njene površine (pH 5,5). S pravilno nego lahko preprečimo ali vsaj izboljšamo razna vnetja, ki se pri otrocih pogosto pojavljajo.

Pri boleznih je koža izsušena, se lušči, zateguje, pogosto se pojavijo vnetne spremembe, ki srbijo ali pa ne. Suha koža se naguba, zadebeli, lahko razpoka do krvi. Vnetne spremembe ali torišča se pojavljajo kjerkoli na telesu, najpogosteje pa na predilekcijskih mestih – pregibi komolcev, kolen, zapestij, gležnjev, lahko v pazduhah. Na obrazu pa predvsem okoli ust, nosu in na vekah, kjer je koža tanjša in se razteza. V suhi koži je znižana vsebnost ceramidov in prostih maščobnih kislin. Suha koža je tudi bolj občutljiva na zunanje vplive – fizikalne in kemijske in je dovzetna za okužbe. Suh zrak in mraz (zima) sta najslabše okolje za suho kožo. V prostorih, kjer se zrak umetno ogreva, se vlažnost precej zniža, kar povzroča dodatno izhlapevanje vode s površine kože, ustnic ter sluznic. Zato je pomembno, da sami čim več pripomoremo k preprečevanju izsuševanja kože z redno in ustrezno nego kože.

Vzroki za suho kožo

  • suha koža je lahko prirojena (kseroderma), lahko je posledica nekaterih bolezni,
  • prepogosto kopanje,
  • predolgo namakanje v vodi,
  • pretiravanje staršev s čiščenjem (prepogosto umivanje, uporaba premočnih, neustreznih, dražečih čistilnih sredstev ali v preveliki količini),
  • neredna nega z negovalnimi kremami ali losjoni,
  • pomanjkanje vitamina A ali D,
  • poletna vročina in zimski mraz,
  • pozimi je lahko vzrok centralno ogrevanje, ki povzroča izjemno suh zrak v stanovanjih in ustanovah, kjer se otroci nahajajo,
  • v poletnem času se to lahko zgodi tudi v klimatiziranih prostorih.

Kako preprečiti izsušitev kože

  1. Vitamini za zdravo kožo: Maščobne kisline, ki jih najdemo v olju, ohranijo kožo čvrsto in napeto, voda poskrbi za prenos hranljivih snovi in odplavlja strupe. Dobra prebava in presnova poskrbita za učinkovito izrabo beljakovin, ki gradijo in obnavljajo celice. Antioksidanti (A, C in E) preprečujejo škodljivo delovanje prostih radikalov, omilijo negativne učinke sončnih žarkov in onesnaženega zraka. Za zdravo kožo skrbi prehrana, bogata z vitamini B kompleksa, ki krepijo kožo in lase in lajšajo kožna vnetja.
  2. Prehrana: Asist. dr. Maja Skerbinjek Kavalar svetuje zdravo varovalno prehrano, zato naj bo hrana otroka brez arašidov in oreščkov, koščičastega in lupinastega sadja, večjih količin agrumov, kivija, paradižnika, gaziranih pijač, sirov, kakava. Izogiba naj se tudi vseh konzervansov, barvil, dodatkov oziroma instant prehrane, prehrane z veliko vsebnostjo histamina.
  3. Bivalni prostor: Strokovnjakinji priporočata bombažno posteljnino in široko obleko, da ne draži kože. Pomembno je, da se za vzdrževanje uporabljajo neagresivni pralni praški, da ob pranju perilo dvakrat sperete in da ne uporabljate mehčalcev. Optimalna temperatura v prostoru, kjer otrok spi, je v zimskem času, med 18 in 22 oC, v poletnem obdobju je lahko nekoliko višja, do največ 25 oC.
  4. Uporabljajte hladilne kreme, ki vsebujejo vodo in maščobe.
  5. Poskrbite, da otrok zaužije dovolj nesladkane tekočine večkrat dnevno.
  6. Uporabljajte kakovostne losjone ali kreme oziroma mazila, ki ne vsebujejo dišav in konzervansov, vsebujejo naj dovolj maščob (idealni so petrolat, lanolin, rastlinska in živalska olja), nanesite jih takoj po umivanju, ko je koža še vlažna.
  7. Po umivanju otroka ne drgnite z brisačo, temveč telo le popivnajte.
  8. Otroka ne tuširajte s prevročo vodo, saj topla voda kožo še dodatno izsušuje.
  9. Izogibati se je treba prepogostemu umivanju s premočnimi čistilnimi sredstvi, kopanje pa naj ne bo daljše od 10 minut.
  10. Izogibajte se uporabi čistilnih sredstev, ki vsebujejo sulfate (sodium laureth sulfate, sodium lauryl sulfate …), raje izberite izdelke z nežnimi čistilnimi substancami (cocamidopropyl betaine, lauryl glucoside …) ter dodanimi negovalnimi olji ali ureo, po možnosti tudi neodišavljene, s pH-vrednostjo približno 5,5 in še to v najmanjših možnih količinah.
  11. Pozimi naj bo v stanovanjih vsaj 50 % vlage, zunaj pa naj ima otrok vedno rokavice, da se koža na rokah zaščiti pred mrazom.
  12. Izogibajte se oblačilom iz volne.
  13. Obraz, ustnice in roke zaščitite z nanosom mastne kreme, ki naj v primeru sonca vsebuje tudi zanesljive mineralne UV-filtre.
  14. Kadar greste na kopanje v bazen, kožo vsega telesa (razen dlani in podplatov) predhodno zaščitite z nanosom negovalne mastne kreme ali losijona – barierne kreme. Enako storite tudi po zaključenem kopanju in tuširanju, takrat namažite kožo, ko je še topla in nekoliko vlažna.

Sodelujoči strokovnjaki:

Metka Adamič

mag. Metka Adamič

http://www.dcp.si/

dr. med., spec. dermatovenerologije, Dermatološki Center Parmova

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here