Celice, ki sestavljajo kožo, t. i. korneociti, so v prvih 2 letih manjši in tudi najvišja plast povrhnjice, t. i. rožena plast, je prva leta tanjša in se šele po 2. letu zadebeli.
Otrokova koža se začne razvijati v 4. gestacijskem tednu in se razvija ves čas nosečnosti ter pridobiva na številu plasti povrhnjice, debelini celotne kože in kožnih adneksih (priveskih), kot so žleze, nohti in dlake. Pri novorojenčku, rojenemu ob terminu, je koža v strukturi zelo podobna strukturi kože odraslih. Vendar funkcije kože, ki so pri odraslem v polnosti razvite, so v otroški dobi lahko še nepopolno razvite (npr. zmanjšana zmožnost potenja in posledično slabša regulacija telesne temperature, zmanjšano izločanja loja, povečana količina izhlapele vode preko kože in s tem zmanjšana hidracija, povečana ranljivost kože in s tem povezana večja možnost okužb kože).
Ob rojstvu je pH kože alkalen, nato pa se v 5–6 tednih po rojstvu zniža in postane kisel (pH med 4.5 in 6.0, povrhnjica pH 5.5), kar velja nato za celotno življenje. Ob tem velja poudariti tudi, da so celice, ki sestavljajo kožo, t. i. korneociti, v prvih 2 letih manjši in tudi najvišja plast povrhnjice, t. i. rožena plast, je prva leta tanjša in se šele po 2. letu zadebeli. Od malih otrok pa do pubertete se nato koža in njene funkcije bistveno ne spreminjajo, se pa pri obeh spolih usnjica in povrhnjica nekoliko zadebelita.
Kako prepoznati občutljivo kožo
Pri novorojenčku se občutljivost kože kaže že s tem, da na mestu, kjer otroka primemo, ostajajo krajši čas rdečkaste lise, prav tako na mestu, kjer npr. otrok pritiska ob podlago. Če pa pri otroku opažate suho kožo, je to znak motene zaščitne funkcije kože in posledično občutljivost le-te.
Nekateri starši opažajo, da otrokova koža reagira z rdečico ali pojavom prehodnega nesrbečega izpuščaja na različne zunanje dejavnike, kar prav tako lahko nakazuje na to, da je otrokova koža bolj občutljiva, in ji bo najverjetneje potrebno posvetiti več pozornosti in primerno nego. Velikokrat pa se izkaže, da so tovrstni otroci nagnjeni k alergijam ali imajo druge vrste prirojenih ali pridobljenih kožnih bolezni.
Pri otrocih, ki so nagnjeni k alergijam, je treba poskrbeti za primerno nego z:
– uporabo »neagresivnih« in neodišavljenih mil – t. i. sindetov – za vsakodnevno umivanje,
– suhi koži pa je treba dodati maščobno plast, ki je je v vrhnjih slojih kože premalo tako, da kožo tudi redno negujete s primernimi izdelki, ki vsebujejo maščobe, katerih koža nima dovolj.
V takem primeru je strah, da bi se suha koža »navadila« na uporabo negovalnega izdelka odveč, saj ga potrebuje in ga bo potrebovala, dokler bo suha. S tem kože ne »razvadite«, pač pa ji pomagate, da opravlja svojo funkcijo in varuje telo pred prekomernim izhlapevanjem vode preko kože, kar je problem pri suhi koži.
Dovolj vlažna koža dojenčka in malčka
Da bo koža vašega malčka dovolj vlažna, mu ponudite več tekočine, pomembna je tudi uravnotežena prehrana. Spi naj v ustrezno hlajenem prostoru (najprimerneje 18-20 ⁰C), s primerno vlažnostjo zraka. Hkrati se izogibajte vročini (ali zunanji ali vročini telesa zaradi prekomernega oblačenja), saj tudi otroci, ko se potijo izgubljajo tekočino preko kože.
60 % relativna vlažnost je idealna za preprečevanje suhe kože. Vendar je za otroke z ekcemom oz. atopijskim dermatitisom priporočljivo, da se ohranja 30–40 % vlažnost zraka, kar je navadno moč doseči le s pomočjo vlažilcev zraka.
Za omilitev suhosti kože ni dovolj le uporaba mastnih izdelkov, ampak je ob tem potrebno kožo tudi hidrirati, kar naredite z vsakodnevnim umivanjem (kopanje, tuširanje). Poskrbite torej za vsakodnevno vlaženje kože z umivanjem, po brisanju oz. pivnanju kože pa v nekaj minutah nanesite ustrezni negovalni izdelek, ki bo zadržal v zgornjih plasteh kože ujeto vodo (med kopanjem) in se tako koža ne bo tako hitro ponovno izsušila, kot bi se sicer.
