Nedonošenček

Nedonošenčki so manjši od ostalih novorojenčkov in potrebujejo posebno nego, včasih se celo borijo za življenje.

Želja mamic je pogosto le ena – da bi se otrok rodil zdrav. Vendar se nosečnost kdaj lahko tudi zaplete in posledica je lahko prezgodnji porod. To je velik šok za starše, saj na rojstvo še niso pripravljeni, nedonošenčki so manjši od ostalih novorojenčkov in potrebujejo posebno nego, včasih pa se celo borijo za življenje. Kaj pomeni rojstvo nedonošenčka? Kaj pričakovati? Kako ravnati z njim?

Kdo so nedonošenčki?

Po medicinski definiciji so nedonošenčki otroci, ki so rojeni pred 37. tednom nosečnosti. Ločimo tri vrste nedonošenčkov:

• zmerno nedonošeni: rojeni med 34. in 37. tednom;
• zelo nedonošeni: rojeni med 29. do 33. tednom;
• ekstremno nedonošeni: rojeni pred 29. tednom.

Meja preživetja je z današnjim znanjem in aparaturami približno 23 tednov, če nedonošenček ob rojstvu kaže znake življenja.

Nega nedonošenčka

Ker nedonošenčki v maternici niso imeli dovolj časa za rast in pripravo na samostojno življenje, se od ostalih novorojenčkov razlikujejo tako po videzu (teža, velikost, zunanji izgled) kot po sposobnostih za življenje. Zato potrebujejo posebno oskrbo. Z njimi moramo ravnati nežno in umirjeno, negativne dražljaje iz okolice (hrup, svetloba) pa moramo zmanjšati na minimum.

Težave nedonošenčkov:

• ne morejo uravnavati telesne temperature, zato potrebujejo ogrevano posteljico, najmlajši pa inkubator;
• zaradi nezrelih pljuč imajo lahko t. i. sindrom dihalne stiske in potrebujejo zdravljenje z zdravili in aparaturami, ki jim pomagajo dihati ali jim dovajajo dodatni kisik;
• niso sposobni koordinacije med dihanjem, sesanjem in požiranjem, zato potrebujejo pomoč pri hranjenju;
• imajo oslabljen imunski sistem;
• pogosto bruhajo in imajo lahko težave s prebavljanjem beljakovin.

Pravilno ravnanje z nedonošenčkom – handling

V prvih mesecih je nedonošenček popolnoma nesamostojen in odvisen od tuje pomoči. Pri osnovnih življenjskih aktivnosti, kot so hranjenje, preoblačenje, previjanje in kopanje, potrebuje posebne prijeme, s katerimi spodbujamo razvoj pravilnih vzorcev drže in gibanja. Pri tem morajo starši zagotoviti dovolj časa in miru, saj otrok s tem odkriva svoje telo, kasneje pa tudi aktivno sodeluje.

Pravilne prijeme in ravnanje z nedonošenčkom sprva opravlja medicinsko osebje, a tako,j ko je to mogoče, vključijo tudi starše, ki jih pravilnega ravnanja nauči fizioterapevt.

S pravilnimi prijemi spodbujamo in pospešujemo otrokov normalni psihomotorični razvoj, preprečujemo razvoj nepravilnih vzorcev drže in nepravilnih vzorcev premikanja (drsanje po ritki) ter spodbujamo pravilne vzorce drže in premikanja (sedenje, klečanje, plazenje).

Stik nedonošenčka s starši

Prvi stik nedonošenčka s starši je ključnega pomena, zato v porodnišnicah, če to dopušča stanje otroka, dajo nedonošenčka mami na trebuh takoj po porodu. Če so prisotni tudi očetje, ga ti lahko pobožajo, poljubčkajo in fotografirajo.

Mame lahko svojega otroka obiščejo takoj, ko so sposobne vstati in brez pomoči hoditi. Tudi če je otrok v inkubatorju, ga lahko božajo, se z njim pogovarjajo, mu pripovedujejo pravljice, ga opazujejo in spoznavajo. Tako mame kmalu zelo dobro spoznajo svoje otroke in vedo, kaj ti želijo in potrebujejo. Nedonošenčki so namreč kljub prezgodnjemu rojstvu sposobni izražati svoja čustva, kar je vidno z obrazno mimiko in gibi.

Takoj, ko je stanje otroka dovolj stabilno, dajo nedonošenčka staršem v kengurujčkanje oz. pestovanje. To pomeni, da otroka, oblečenega le v plenico, staršem položijo na prsa, da je čim bolj v stiku s starši. Otrokom to zelo godi. Pogosto se jim umiri srčni utrip, pri starših pa tudi zaspijo.

Razvoj nedonošenčka

Razvoj pri nedonošenčku je lahko počasen in nereden, a raziskave kažejo, da se nedonošenčki v večini primerov ne razlikujejo od svojih vrstnikov, le dohitijo jih pozneje. Kdaj, je odvisno od tega, koliko prezgodaj je bil rojen, v večini primerov pa je to do nekje drugega leta starosti.

Raziskave so pokazale tudi, da nedonošenčki svoje vrstnike pogosto celo prehitijo v telesnem, psihičnem in umskem razvoju, kar je posledica tega, da se starši z njimi bolj intenzivno ukvarjajo.

Šok za starše

Rojstvo prezgodaj rojenega otroka je šok za starše. Pomembno je, da mama takrat ni sama, ne krivi sebe in so ob njej ljudje, ki so ji pomembni in ji nudijo ustrezno podporo.

V porodnišnicah jim je na voljo tudi strokovna psihološka pomoč, zdravstveno osebje pa ji nudi vse informacije o ravnanju in negi nedonošenčka. Mame se tako do odhoda iz porodnišnice praviloma dobro izučene in pripravljene na nego nedonošenčka.