Najprimernejša živila za uvajanje dopolnilne hrane

Katera so najprimernejša živila za obdobje uvajanja dopolnilne hrane? Pri pripravi jedi izbiramo sveža, sezonska in lokalna živila, izogibamo se industrijsko pripravljenim in procesiranim izdelkom.

Najprimernejša živila in izbira po skupinah živil

Zelenjava in krompir

• Ponudimo kuhano zelenjavo (npr. bučke, cvetača, brokoli ipd.).
• Če je le mogoče, uporabimo sveže sezonsko, lokalno pridelano zelenjavo.
• Kuhan krompir – lahko ponudimo samega ali ob zelenjavi ali pripravimo zelenjavno-krompirjevo kašo.

Meso, ribe in jajca

• Perutnina, teletina, govedina, zajec ipd.
• Mastne morske ribe (girice, sardele, skuša, orada, brancin – izbirajte manjše ribe z dna prehranske verige, velja previdnost pri popolni odstranitvi vseh ribjih kosti in koščic).
• Uvajamo celo jajce, tako beljak kot tudi rumenjak.

Kakovostne maščobe & najprimernejša živila

• Zelenjavno-mesnim kašam dodamo na koncu priprave obroka eno do dve čajni žlički hladno stiskanega olja (npr. olje oljne repice), s čimer povečamo energijsko gostoto obroka.
• Hladno stiskana olja niso primerna za toplotno obdelavo, doda se jih v že pripravljeno jed.
• Občasno lahko dodamo tudi čajno žličko masla.
• Odsvetuje se uporaba palmovega olja in masti ter uživanja ocvrtih živil in ocvirkov.
• Maščoba in olja so pomemben vir esencialnih maščobnih kislin in pri dojenčkih do enega leta starosti tudi eden izmed glavnih virov energije.

Žita in sorodna najprimernejša živila

• Postopno uvajamo vsa žita (riž, pšenica, pira, ječmen, rž, ajda, proso ipd.) tudi tista, ki vsebujejo gluten, saj je v tem obdobju »okno priložnosti«, ko je dojenček še dojen in je zato verjetnost razvoja alergij in celiakije manjša. Živila, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen ipd.), pričnemo uvajati pred 7. mesecem starosti.

Sadje

• Ko uvedemo že večji del zelenjave, pričnemo z uvajanjem sadja, v obliki sadne kaše in koščkov. Pri tem previdno odstranimo vse koščice in pečke (jabolka, hruške, marelice, slive, češnje, jagodičevje ipd.).
• Sadnega soka, tudi sveže stisnjenega, ne uvajamo.
• Suhega sadja ne uvajamo, ker je koncentrat sladkorja in enako nezaželen v prehrani otroka kot sadni sok.
• Oreščke (orehe, lešnike, arašide ipd.) uvajamo v prehrano v mleti obliki, zamešane v sadno-žitno kašo, s tem zmanjšamo možnost aspiracije suho mletih delcev.

Stročnice

• Grah, lečo, fižol, čičeriko in sorodna živila uvajamo postopoma, ker lahko povzročajo napenjanje.
• Ne pretiravajmo s sojo in z izdelki iz soje.

Kravje mleko in izdelki iz kravjega mleka

• Kravjega (kozjega ipd.) mleka kot samostojnega obroka ne uvajamo pred dopolnjenim prvim letom starosti.
• Kravje mleko, še bolje pa mlečne izdelke (skuto, navadni jogurt, kislo mleko) v manjših količinah dodamo k sadno-žitni ali zelenjavno-škrobnato-mesni kaši.
• Količina mleka ali mlečnih izdelkov naj do prvega leta ne presega 100 ml dnevno.

Zelišča/začimbe & najprimernejša živila

• Dojenčka najprej navadimo na osnovne okuse, vonj hrane in njeno teksturo.
• Dodatek maščobe poveča okusnost obroka v večji meri kot dodatek začimb.
• Uporaba začimb med navajanjem dojenčka na nove okuse naj bo premišljena in zmerna.

Družinska obremenitev s prehransko alergijo

Pri uvajanju živil ni posebnih prehranskih omejitev glede na alergijske učinke hrane. Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom (jajcem, mleku, pšenici, jagodam, oreščkom) pri uvajanju dopolnilne hrane pri dojenčku ni jasno dokazana in se ne priporoča.

Različni načini prehranjevanja (vegetarijanstvo, veganstvo) 

Vegetarijanska oblika prehranjevanja predstavlja tveganje za moteno rast in razvoj otroka. Dejstvo je, da bolj kot je stroga oblika vegetarijanske prehrane (pesco-, delni, lakto-ovo-, veganci, presnojedci, frutarijanci in makrobiotiki), bolj se povečuje tveganje za pomanjkanje določenih hranil: železa, cinka, kalcija, vitaminov B₁₂, B₂, D, n-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHK), beljakovin in energije. Če starši želijo otroka hraniti z vegetarijansko prehrano, se svetuje pogovor s pediatrom in kliničnim dietetikom. Tako Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) kot tudi slovenske smernice odsvetujejo veganski način prehranjevanja za dojenčke in malčke.