Na splošno avtorji, ki se ukvarjajo s preučevanjem otrokove risbe, navajajo, da se mlajši otroci pri uporabi barv ne ozirajo na njihovo realistično vrednost.
S starostjo pa poteka razvoj uporabe barv v smeri večjega realizma. Ko postane risba pomembna z vidika reprezentacije, mlajši otroci običajno naključno izberejo eno barvo, s katero poskušajo narisati prepoznavne oblike in figure. Zanje je še vedno pomembno prikazovanje oblik in ne barv.
Pri petletnikih pa postane uporaba barv bolj odvisna od teme risanja, zato je tendenca k vse večjemu upoštevanju pravila, da imajo barve določen pomen oz. predpostavno vrednost. Tako barve začnejo sodoločati pomen oblik in s tem dajejo podporo prostorskemu vidiku razporejanja različnih elementov v risbi.
—
Članek na:
