Načela vzgoje za življenje

0
317
Vzgoja za življenje
Vzgoja za življenje

Vzgoja za življenje (Education For Life) je sistem vzgoje, ki otrok ne pripravlja le na delovne in intelektualne izzive, temveč jih uči soočanja z življenjskimi izzivi. Podpira njihov spoznavni, socialni, čustveno-osebnostni, duhovni, telesni razvoj in razvija voljo.

Prva šola po načelih vzgoje za življenje je bila ustanovljena leta 1972 v ZDA. Model za vzgojo za življenje pa je leta 1917 postavil Paramhansa Yogananda, avtor dela Avtobiografija jogija.

Prvih šest let je čas pridobivanja (dobrih) navad

V prvih šestih letih se otrok najlažje uči preko svojega telesa, npr. v obliki dramskih iger, s čim več gibanja ali plesa, in preko petih čutov razvija zavest. Pomembne so barve, zato naj čim več riše v barvah. Pomagate mu lahko z izbiro prave barve. Če je jezen, zanj izberite rdečo barvo, če je nedejaven, modro. Tudi glasba in zvok sta pomembna pri vzgoji, vendar naj ta ne bo moderna, saj kvarno vpliva na živčni sistem. Primerni sta otroška in klasična glasba. Narava je zakladnica znanja za otroke. Naučite otroka, da ji prisluhne. Lahko npr. spleta vence iz naravnih materialov in jih podarja drugim, s čimer se spodbuja tudi sodelovanje.

Otroci imajo različne nivoje energije

Če poznate otrokov nivo energije, boste lažje našli način, kako pristopiti do njega.

1. Težek nivo energije: otrok nima motivacije, da bi kaj delal, je slabe volje, mogoče celo gleda navzdol. Cela njegova podoba je težka. Nekaj bo naredil samo zato, da se izogne kazni. Pri takem otroku je torej učinkovita že grožnja s kaznijo.

2. Ego-aktiven: otrok je precej sebičen, noče pomagati, noče sodelovati ali pa sodeluje le, če bo s tem kaj pridobil. Pomaga, če mu dodelite aktivno vlogo, npr. vlogo vodje.

3. Lahek: otrok bo samo zato, ker si želi, vstal in priskočil nekomu na pomoč. Takemu otroku ne nalagajte kazni, saj boste s tem znižali njegov nivo energije.

Krepite sodelovanje med otroki

Naučite otroka sobivanja in razumevanja z drugimi. Spodbujajte ga da opazi, če je kdo v bližini osamljen in da pristopi k njemu, npr. da mu odnese sadež. S tem bo tudi on nekaj pridobil, saj se bo zavedal, da bo, če bo z nekom prijazen v njegovem šibkem trenutku, od takrat naprej morda za celo življenje imel prijatelja. Ko bo videl, da je nekaj dal in s tem spodbudil veselje v drugem, bo ugotovil, da se dajanje »splača«.

Otrok sodeluje, če ima možnost izbire

Kadar otrok ne sodeluje z vami in se ne odziva na vaše zahteve, je bistveno, da ohranite svojo umirjenost. Vdihnite, izdihnite in se pripravite na to, da boste otroku mirno povedali, da naj npr. pospravi. Lahko malo glasneje pokažete kaj želite, a ostanite mirni. Če ste mirni, lahko vztrajate dlje. Če boste začeli kričati, bo otroka postalo strah. Na strah se lahko odzove z uporom ali jokom.

Otrok je morda tako osredotočen na domišljijsko igro, da vas ne sliši. Pristopite k njemu, se nežno dotaknite njegove rame in ga pokličite po imenu. Če se še vedno ne odzove, ga lahko znova pokličete in potrepljajte, pomembno pa je, da se ne razjezite. Če se razjezite, ste v nasprotju z njim in sprožite upor. Ko vas pogleda, mu lahko tudi rečete: »Tu si, si prišel nazaj.« Pojasnite mu cilj, npr. da je čas za kosilo, potem pa mu ponudite možnost izbire: »Ali želiš najprej pospraviti pisalo ali papir?« Otroka tako spremenite v pomembnega ustvarjalca dogajanja.

Otrok, ki rad dela zdraho

Na takšnega otroka ne smete gledati kot na moteč dejavnik, saj ima veliko energije in potenciala, temveč mu morate pomagati, da doseže toliko, kot je sposoben. Če mu dodelite vlogo vodje, npr.: »Zdaj bomo šli na sprehod in ti boš kapetan,« lahko uporabi svojo energijo, hkrati pa se počuti varnega. S tem ga tudi vodite, da se nauči voditi svojo energijo in je koristen.

Sramežljiv in prestrašen otrok

Če je otrok prestrašen, sramežljiv in se vedno umika, ga je verjetno nečesa strah. Morda ima izkušnjo, iz katere se je naučil, da nečesa ni sposoben. Ena od metod je obiskovanje tečaja borilne veščine. Ne skrbite, ne bo postal pretepač, temveč se bo naučil postaviti zase. Predvsem aikido in podobne borilne veščine ga bodo pripravile do tega, da se bo umiril, postavil zase in spoznal, da je v njemu moč.

Trma pri otroku

Na voljo imate dve možnosti:

1. Pokažite mu, da ste opazili, kako se počuti. Povejte mu: »Vidim, da so tvoje oči rdeče in da kriliš z rokami.« Nato ga dvignite k sebi in držite. Ob tem ostanite mirni in mu prigovarjajte: »V redu je, varen si.« Otrok v tem stanju ni pripravljen na nobeno komunikacijo. Vrniti se mora iz tega stanja, saj je zdaj tako rekoč v stanju, ko ga ni.

2. Pustite ga in ob njem počakajte, da sam pride iz tega stanja. Ko se to zgodi, vztrajajte, da tisto, kar ste od njega zahtevali, tudi naredi.

Kratka meditacija ima pozitivne učinke na starše

Če čutite, da ste vznemirjeni, jezni ali nervozni, si pred pričetkom dela z otrokom vzemite 5 minut, da se usedete in pomirite. Meditacija spremeni energijo in celice v vašem telesu, da se lahko na dogajanje odzovete drugače. Začnite s 5 minutami zjutraj in zvečer. Lahko se za 5 minut usedete in gledate sliko narave ali poslušate pomirjujočo glasbo. Lahko se koncentrirate na točko med obrvema. Koristno je tudi, če določeno količino enot vdihujete (npr. 8 enot), nato 8 enot držite dih in 8 enot izdihujte. Štejete si lahko s tapkanjem z roko, lahko uporabite tudi metronom.

Dodatni viri: J. Donald Walters: Vzgoja za življenje, Mohorjeva družba Celje, 1990, www.sola-lila.si/sola/, http://edforlife.org/

DELI

Sodelujoči strokovnjaki:

Anja Quevedo

Anja Quevedo

specializantka vzgoje za življenje

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here