Možnost otrokovega sledenja sebi

146
otrokovega sledenja

Pripravili smo vsebino o vrstniški socializaciji, ki je povezana z možnostjo otrokovega sledenja sebi. Ljudje smo večino svoje zgodovine (cca 300 000 let) živeli kot lovci in nabiralci v majhnih skupnostih. Otroci so bili do približno svojega 4. leta večino časa v neposredni bližini svoje mame, hkrati pa obkroženi tudi z drugimi poznanimi odraslimi, na katere so bili navezani. Večji otroci so bili še vedno močno povezani z odraslimi in so se od njih učili. Otroci so se med seboj igrali z otroki različnih starosti, tako so se mlajši učili od starejših.

Ljudje so še nekaj generacij nazaj živeli veliko bolj povezani v skupnosti, katere del so bili tudi otroci. Sedaj je okolje večine otrok precej drugačno. Otrok gre že pred dopolnjenim 1. letom starosti v vrtec, kjer velik del dneva preživi v skupni enako starih otrok, ki jih vodi ena ali dve odrasli osebi. Tako je več časa v družbi svojih vrstnikov kot v družbi starejših otrok ali odraslih. Torej, mlajši kot je otrok, manj je vrstniška socializacija pomembna.

Vrstniška socializacija & možnost otrokovega sledenja sebi

Otrok je sam po sebi nesamostojen, zato ima v sebi težnjo po tem, da se na nekoga naveže in mu sledi. To naj bi bili odrasli, na katere je otrok varno navezan. Otrok računa na to, da odrasli prepoznajo njegove tako fizične kot psihične potrebe in jih zadovoljijo. Skozi ta proces, ko odrasli otroka razumejo, razvija sposobnost tega, da razume sebe in sledi svojemu notranjemu kompasu.

Vrstniško usmerjeni otroci

Ko otrok večino dneva preživi z vrstniki, brez prisotnosti odraslega, ki mu je čustveno dovolj na voljo, se počuti izgubljenega. Takrat išče druge možnosti, komu lahko sledi, če ni na voljo odraslih, se zapira vase, po 3. letu pa se včasih začne obračati na vrstnike. To otrok počne povsem nezavedno. Vendar ta usmerjenost na vrstnike ne nudi prave varnosti, saj mu vrstniki ne nudijo brezpogojnega sprejemanja. Vrstniška usmerjenost temelji na tem: če nisi takšen kot mi, te izključimo.

Tako imajo vrstniško usmerjeni otroci dve možnosti:

  • ali so pogosto v konfliktu, kjer se z vrstniki borijo za prevlado,
  • ali se ne borijo in se vrstnikom močno prilagodijo.

V obeh primerih je rešitev enaka in sicer, da odrasli (tako skrbniki kot vzgojitelji) z otrokom vzpostavijo boljši odnos, da bo otrok sledil odraslim in ne vrstnikom. V tem odnosu mora biti prostor za otrokovo ranljivost, odvisnost, otrokov ne in za njegovo edinstvenost. Tako bo imel v času odraščanja možnost, da v varnem odnosu z odraslimi razvije sposobnost slediti sebi.

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno. Kliknite tukaj.

Ni več objav