Strokovnjaki ocenijo med potekom poroda, če je potrebna kakršna koli spodbuda ali porod opraviti na drugačen način, na primer vakuumsko ali s carskim rezom. Če tega ne želite (in to ni medicinsko nujno) se o tem pogovorite z osebnem pred porodom.
Vaginalni porod
Vaginalni porod je lahko spontani ali inducirani porod, v kolikor strokovnjaki ocenijo, da je potrebna spodbuda, na primer zaradi podaljšane nosečnosti (po 42. tednu), bolezni nosečnice (zvišan pritisk, diabetes na inzulinu ob porodnem terminu, bolezni ledvic, srca), stanja, ki ogrožajo plod (zastoj plodove rasti, zmanjšana količina plodovnice), stanja, ki ogrožajo nosečnico in otroka (npr. preeklampsija).
Najbolj pogosti zapleti, ki se lahko pojavijo pri vaginalnem porodu:
- zastoj poroda (maternični vrat se ne odpira ali se vodilni plodov del (glavica/ritka) ne spušča v porodno pot zaradi velikosti ploda, neučinkovitih popadkov itn.),
- patološki utripi ploda (prehitro ali prepočasno bitje plodovega srca med porodom),
- krvavitev (med porodom, v fazi porajanja posteljice ali po rojstvu posteljice).
Prerez presredka – epiziotomija
Če je otrokova glavica v fazi iztisa prevelika ali oseba, ki vodi porod (babica/porodničar) oceni, da je tkivo presredka trdo in neelastično, se lahko odloči za epiziotomijo. Epiziotomija je rez, ki se naredi v področju presredka z desne ali leve strani od vhoda v nožnico. Naredi se v času, ko vodilni plodov del presredek maksimalno raztegne, zato nosečnice običajno tega ne čutijo. Epiziotomijo zašijejo v lokalni anasteziji z (resorbilnim) šivom. Porod je lahko v glavični vstavi (vodijo ga običajno babice) ali v medenični vstavi (plod se poraja s ritko naprej, vodi ga porodničar).
Istrumentalni porod
V drugi porodni dobi oziroma v fazi iztisa ploda se porodničar lahko odloči za instrumentalni porod – porod z vakuumom (vakuum ekstrakcija za otrokovo glavo) ali s kleščami. Postopek se izvede pri odprtem materničnem ustju. Na glavo se namesti »kapico« s podtlakom, s pomočjo katere se otroka ob popadkih izvleče. Porodničarji se za takšen porod odločajo, ko je treba otroka takoj poroditi: plodov srčni utrip je počasen, nosečnica nima več moči, če je nosečnica srčna bolnica in ne sme tiščati, krvavitev. Zapleti, ki se lahko pojavijo so oteklina glavice ploda, redko krvavitev podkožja skalpa otroka ali raztrganine porodne poti (pogosta epiziotomija).
Porod s carskim rezom
Carski rez pomeni prečni rez v spodnjem delu trebuha, nad sramnico, da se omogoči prehod v trebušno votlino do maternice ter rez na maternici, da se otroka porodi. Lahko je lahko nujni ali planirani. Za carski rez se porodničarji odločajo takrat, ko:
- naraven porod ni mogoč (npr. predležeča posteljica, otrok leži prečno v maternici, medenica ženske je preozka glede na velikost ploda),
- je ocenjeno tveganje manjše pri carskem rezu kot pri naravnem porodu (npr. v nekaterih primerih porod v medenični vstavi),
- je zaradi stanja nosečnice ali ploda potrebno, da se otroka porodi takoj.
Porod s carskim rezom se v večini primerov opravi v splošni ali področni anesteziji. Zapleti so redki, lahko se pojavijo med posegom (krvavitev, poškodba sečnega mehurja ali črevesja nosečnice) ali po posegu (krvavitev, vnetje v trebuhu, vnetje sečnega mehurja).
