Mlečni zobje

0
936
Mlečni zob
Mlečni zob

Nekateri starši skrbi za mlečne zobe ne pripisujejo posebnega pomena, saj vedo, da jih bodo sčasoma nadomestili stalni zobje. To prepričanje je zmotno.

Nekateri starši skrbi za mlečne zobe ne pripisujejo posebnega pomena, saj vedo, da jih bodo sčasoma nadomestili stalni zobje. To prepričanje je zmotno. Otroci z okvarjenimi in nezdravljenimi zobmi imajo težave pri hranjenju, umivanju zob, imajo okrnjen izgled, prisotne so tudi bolečine, zato so potrebni nujni zobozdravniški posegi, na katere otrok večkrat ni pripravljen. Posledica je strah pred zobozdravnikom, ki je večkrat prisoten celotno življenje. Skrb za zobke se začne, ko izraste prvi zobek.

Izraščanje mlečnih zob

Otroci imajo 20 mlečnih zob. Prvi zob izraste med 4. in 12. mesecem, vendar so možna tudi odstopanja. O zapoznelem izraščanju govorimo, ko otrok pri 18. mesecih še nima nobenega izraslega zoba. Postopek izraščanja mlečnih zob je praviloma zaključen do 3. leta starosti.

Pri nekaterih otrocih lahko prvi zobki povzročijo nekaj nelagodja. Znaki izraščanja zob so slinjenje, otrok daje v usta roke ali razne predmete, včasih se pojavi razdražljivost, nespečnost in oteklina na mestu izraščanja. Zmotno je prepričanje, da je izraščanje zob razlog za povišano telesno temperaturo, drisko ali izpuščaj. Pogosto se zgodi, da omenjene težave sovpadajo z izraščanjem zob, saj pri povišani temperaturi vsi fiziološki procesi potekajo hitreje, tudi izraščanje zob. Če je otrok bolan, tega ne smemo pripisati izraščanju zob, ampak ga mora pregledati pediater. Otroku lahko pomagamo z masažo dlesni, ponudimo mu trdo hladno hrano ali razne pripomočke za žvečenje.

Pomen dojenja

Dojenje je najnaravnejši način prehranjevanja dojenčka. Vpliva na pravilen razvoj otroka, njegovih čeljusti in zob. Mišična aktivnost med dojenjem spodbuja razvoj pravilnega razmerja med čeljustnicama, zato je pri dojenih otrocih manjša verjetnost za razvoj ortodontskih anomalij. Na nepravilen odnos med čeljustnicama pa še bolj pomembno vplivata dolgotrajna uporaba dude in še posebej sesanje palca.

Karies zgodnjega otroštvazobnagniloba

Karies je infekcijska bolezen, ki nastane kot posledica delovanja ustnih bakterij in vsebnosti ogljikovih hidratov v prehrani. Karies zgodnjega otroštva je hitro napredujoč karies pri mlajših otrocih, včasih imenovan steklenični karies. Nastane kot posledica pitja sladkih tekočin po steklenički, zlasti ponoči. Lahko je tudi posledica pogostega nočnega dojenja. Najprej so prizadeti zgornji sekalci nato še zgornji in spodnji kočniki.

Preprečevanje zobne gnilobe od samega začetka

Z izrastjem prvega mlečnega zoba se začne tudi skrb za otrokovo ustno higieno. Priporočljivo je, da otroka že od samega začetka navajamo na zobno ščetko. Pomembna je tudi uporaba zobne paste s fluoridi, saj je fluor edino poznano sredstvo za zaščito zob pred kariesom. Z zobno pasto pričnemo otroku umivati zobe pri 1. letu. Uporabimo manjšo količino otroške zobne paste (za grahovo zrno) s 500 ppm fluora. Zobe čistimo dvakrat na dan.

Prvi obisk pri zobozdravniku

Primeren čas za prvi obisk pri zobozdravniku je do dopolnjenega 1. leta. Zobozdravnik bo otroku pregledal zobe in celotno ustno votlino. Staršem bo svetoval o pravilni ustni higieni, primerni prehrani ter posledicah škodljivih navad, kot so dolgotrajna uporaba dude, pitje sladkih pijač po steklenički, sesanje palca itd. Pomembno je, da je prvi obisk, prav tako pa vsi naslednji, prijeten, in da se otrok postopno navaja na novo okolje.

Svojega otroka spodbujajte k pitju vode, ko ne pije mleka. Izogibajte pa se sladkim pijačam in poskrbite za redno higieno zobkov, čeprav sta zunaj le eden ali dva.

Sodelujoči strokovnjaki:

Tea Grdiša

http://www.zd-lj.si/zdlj/

dr. dent. med, Zdravstveni dom Ljubljana – Šentvid

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here