Mikrohranila za krepitev imunskega sistema otroka

0
358

Za krepitev imunskega sistema je treba prepoznati, da je najbolj naraven in enostaven način zadostne preskrbe z mikrohranili pri otrocih pestra in raznolika prehrana, zato naj bo to prva skrb staršev. Enolična prehrana lahko vodi v pomanjkanje določenih snovi, ki so nujne za zdrav razvoj otroka (npr. vitaminov in mineralov). Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke razen dopolnjevanja prehrane z vitaminom D ne predvidevajo dodatnih vnosov vitaminov in mineralov (npr. s prehranskimi dopolnili ali obogatenimi živili), saj jih s hrano zaužijejo dovolj in v pravem razmerju, tako je tudi stališče Nacionalnega inštituta za javno zdravje in nacionalnega portala o hrani in prehrani (Prehrana.si) https://www.prehrana.si/moja-prehrana/predsolski-otroci. Pomanjkanje posameznih vitaminov, mineralov ali elementov, ki bi se kazalo v obliki bolezenskih znakov, bo prepoznal pediater in bo ustrezno svetoval staršem.

Razvoj imunskega sistema

Ne rodimo se s popolnoma izoblikovanim imunskim sistemom oz. odpornostjo, ampak je razvoj imunskega sistema odvisen tudi od pridobljene imunosti. Ob rojstvu dojenček pridobi del imunosti (prirojena imunost), saj je dojenček odvisen od protiteles v materini posteljici ter od prvega mleka po porodu, kolostruma. Zato je tudi pomembno, da že v času nosečnosti mati zaužije dovolj hranilnih snovi in ima uravnotežen jedilnik:

  • veliko zelenjave in sadja, ki sta bogata vira vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin;
  • veliko žitnih kosmičev (zlasti ovsenih), polnozrnatih izdelkov (polnovrednega kruha in testenin) in krompirja, ki vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate;
  • mleko in mlečni izdelki, s katerimi se zaužije preko 60% dnevnega vnosa kalcija;
  • pusto meso, zlasti perutnino, rdeče meso, ki sta pomemben vir beljakovin in mikrohranil;
  • morske ribe (girice, sardele, inčune – dvakrat tedensko), ki so pomemben vir dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske (DHK) in eikozapentaenojske kisline (EPK) ter joda;
  • kakovostna rastlinska olja – za pripravo hrane predvsem oljčno olje, kot dodatek že pripravljeni hrani pa poleg oljčnega olja tudi olje oljne repice, orehovo olje, konopljino olje, laneno olje in sojino olje;
  • jajca in stročnice. (Več glej https://www.prehrana.si/moja-prehrana/nosecnice-in-dojece-matere).

Zelo pomemben člen v verigi razvoja imunskega sistema otroka je dojenje. Otrok v maternici prejema materine imunoglobuline, ki mu v prvih mesecih služijo kot ščit proti okužbam. Vendar ti počasi tudi izginjajo iz otrokovega telesa in takrat začne otrok sam proizvajati imunoglobuline. Materino mleko pa predstavlja nove zaloge imunoglobulinov, ki ščitijo otroka pred boleznimi, saj je bogat vir vitaminov, mineralov, beljakovin, protiteles in imunskih celic.

Pridobljeno imunost za razliko od prirojene imunosti vse življenje dopolnjujemo – s skrbjo za krepitev imunskega sistema in tudi izpostavljenosti oz. prebolelih boleznih. Imunski sistem se krepi z zdravo hrano, veliko gibanja na svežem zraku, dovolj spanja, primernimi igrami in vsekakor s tem, da se otroka ne drži v sterilnem okolju. Že pri 2. letu starosti lahko otrok je v glavnem vsa živila. Ključni poudarki pa so:

  • Pripravljajte obroke z vključevanjem vseh priporočenih skupin živil.
  • Vključujte raznolike vrste zelenjave in/ali sadja v vsak obrok, s poudarkom na sezonski in lokalno pridelani hrani.
  • Nudite kakovostna živila, kot so npr: polnovredna in raznovrstna žita in žitni izdelki, jajca, polnomastno mleko in mlečni izdelki brez dodatkov, ribe, puste vrste mesa, stročnice in kakovostna olja (npr. oljčno, repično, sončnično, bučno …).
  • Večkrat dnevno ponudite vodo in/ali nesladkane napitke za nadomeščanje porabljene tekočine.
  • Izogibajte se kupljenim gotovim in pol-gotovim jedem, industrijsko predelanim živilom ter slanim industrijskim mešanicam začimb, ker lahko vsebujejo veliko količino dodanih sladkorjev, (nasičenih in trans) maščob, soli in nepotrebnih prehranskih dodatkov (aditivov).
  • Spodbujajte žvečenje (namesto pretlačene raje sesekljana hrana).
  • Spodbujajte prijetno druženje ob hrani.
  • Vzemite si čas za pripravo hrane, z enostavnimi opravili vključujte tudi otroka.
  • Upoštevajte okus otroka, vendar bodite vztrajni, tudi če otrok nek okus sprva zavrne, ga poskusite ponuditi večkrat.

Zavedajte se, da bo prehranske navade iz otroštva, otrok prenesel v mladostništvo in odraslo dobo. Pogovorite se tudi s starimi starši, da sladkarije niso primeren način nagrajevanja otroka.

V črevesju se nahaja kar 60 % celic imunskega sistema. Malčkov imunski sistem se začne graditi ob rojstvu, njegov razvoj pa se zaključi v zgodnjem najstniškem obdobju. Pri krepitvi odpornosti in imunskega sistema je osrednji ukrep preventiva. Z večino mikrobov se otrok sreča v prvih letih življenja in zato so otroci pogosteje bolni kot odrasli, ki smo se z določenimi mikrobi že srečali ter tako postali proti njim odporni.

Kako poskrbeti za krepitev odpornosti

Za krepitev odpornosti otrok najbolje poskrbimo tako, da jim omogočimo zdrav način življenja: pestro in raznoliko prehrano z veliko svežega sadja in zelenjave, dovolj gibanja in spanja ter prijetno družinsko okolje z dobrimi medsebojnimi odnosi.

V primeru najpogostejših otroških bolezni (težave s prebavo, prehlad, vročinski krči, zamašen nosek) in če pediater ugotovi znaten prehranski primanjkljaj, po njegovem naročilu, glede na starost otroka in nasvetu v lekarni za prehransko podporo povprašajte po prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo snovi naravnega izvora npr. tudi izvlečke zelišč, sadežev, zelenjave in alg, ki so vir beta-karotena, vitamina C in vitamina D.

Pri izbiri prehranskih dopolnilbodite pozorni na in natančno preberite deklaracijo izdelka, na kateri so zapisane sestavine. . O izdelku lahko povprašate tudi dobavitelja oziroma proizvajalca. Nekateri podatki so obvezni že na embalaži izdelka, dolžni so pa vam tudi odgovoriti na vprašanja o analizah rezultatov izdelka in zagotovilih glede varnosti prehranskega dopolnila. Več na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/qa_072018.pdf.

Prehranska dopolnila sodijo med živila (hrano) in morajo ustrezati splošni zakonodaji o živilih pojasnjujejo iz Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Prehranska dopolnila praviloma nimajo opozoril, previdnostnih ukrepov za bolnike, ker se pričakuje, da so namenjena zdravim ljudem za dopolnjevanje prehrane in ne za zdravljenje in lajšanje bolezni in bolezenskih težav. Prav tako nimajo navedenih neželenih učinkov, kar pa ne pomeni, da do njih ne more priti. Za zdravljenje in lajšanje bolezni in bolezenskih težav uporabljajte zdravila (vključno z zdravili naravnega izvora) z dovoljenjem za promet (pogovorno rečemo, da so registrirana), ki imajo dokazano in preverjeno kakovost, varnost in učinkovitost in verodostojne informacije o področjih uporabe.

10 pomembnih mikrohranil in prehranskih virov

Pomembno vlogo pri krepitvi odpornosti in imunskega sistema imajo:

VITAMINI

Dnevni priporočeni vnosi (otroci 1. in 3. letom starosti)

Dnevni priporočeni vnosi (otroci 4. in 6. letom starosti)

ZA KAJ SO POMEMBNI?

KJE JIH NAJDEMO?

A0,6 mg ekvivalent0,7 mg ekvivalentZa zdravo kožo in sluznico, za oči in obrambo pred infekcijami.zelena in rumena zelenjava, mleko, maslo, sir
B60,4 mg0,5 mgZa živce, presnovo in razgradnjo aminokislin.ribe, meso, polnozrnata živila, krompir, soja
C20 mg30 mgZa krepitev imunskega sistema, varovanje celic pred škodljivimi vplivi, za vezivno tkivo, zobe in kosti.citrusi, paprika, jagodičje, kivi, cvetača, paradižnik
D20 µg20 µgZa vsrkavanje kalcija, ki je potreben za kosti in zobe..ribe, meso, gobe, jajca
Folna kislina120 µg140 µg Za delitev celic in nastajanje novih celic.zelenolistna zelenjava, jetra, orehi, posušen fižol, grah, jajčni rumenjak, polnozrnat kruh
E6 mg ekvival8 mg ekvivalVaruje celice pred radikali in preprečuje oksidacijo nenasičenih maščobnih kislin.rastlinske maščobe in olja – npr: sončnično olje, oreški
K15 µg20 µgZa izgradnjo snovi, ki so potrebne za strjevanje krvi.zelena zelenjava, jetrca, mleko, paradižniki

 

MINERALI

Dnevni priporočeni vnosi (otroci 1. in 3. letom starosti)

Dnevni priporočeni vnosi (otroci 4. in 6. letom starosti)

ZA KAJ SO POMEMBNI?

KJE JIH NAJDEMO?

Selen15 µg20 µgZa varovanje celic pred škodljivimi radikali.morska hrana, ledvice, jetra, žitni kalčki, otrobi, tuna, čebula, paradižnik, brokoli, česen, rjavi riž
Železo8 mg8 mgPri prenosu kisika v krvi, pomemben pri gradnji mišičnega in krvnega barvila.svinjina, govedina, jetra, rdeče meso, breskve, škrob, jajčni rumenjak, oreški, fižol, ovsena kaša
Cink3 mg6 mgDelovanje imunskega sistema, rast in razvoj organizma. Vključen je v številne procese celičnega metabolizmaSezamovo seme, indijski oreščki, soja, črn fižol, govedina, leča, jajce, arašidi, ovseni kosmiči, mandlji, lešniki
Baker0,5-1 mg1-1,5 mgSodeluje pri delovanju imunskega sistema, presnovi železa, energijskem metabolizmu, je gradnik številnih telesnih tkiv), pomemben je pri dozorevanju rdečih in belih krvničk, delovanju živčnega sistema.sezamovo seme, indijski oreščki, soja, laneno seme, mandlji, suhe marelice, lešniki, pistacije

 

 

Viri: Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), www.nijz.si, Nacionalni portal o hrani in prehrani, www.prehrana.si.

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here