O otrokom lahko delata nevedjetno veliko stvari, ko je še manjši prilagodite dejavnosti in predvsem dajajte pozonost in občutek bližine, ko je večji pa ga vključita v čim več vsakdanjih stvari.
Najprej otroka vključimo v svoje življenje, v naša vsakdanja opravila doma. »Kvalitetno preživljanje časa s svojim otrokom pomeni, da so starši z otrokom v odnosu ‘ena na ena’. Torej, da obenem ne govorijo po telefonu, gledajo elektronske pošte, kuhajo, gledajo televizije ipd., otrok pa jih pri tem opazuje in praktično nima nič od starša. Osebno menim, da je bolj pomembno, kako preživiš čas, in ne, koliko je tega časa,« pravi dipl. vzg. Jana Mali.
Čas, ki ga imamo s svojim malčkom, lahko vedno kakovostno preživljamo. Otroci so željni raziskovanja in dela. Zanje neko opravilo ni tegoba in »nujno zlo«, temveč želja, da lahko nekaj novega preizkusijo. Ni večjega veselja, ko ugotovijo, da zmorejo sami. »Že Maria Montessori, ustanoviteljica Montessori pedagogike, je podala veliko smernico, ki se je lahko vsi starši poslužujemo: najprej se naučimo spoštovati otroka, ga razumeti in »slišati«, kajti otrok nenehno kliče – pomagaj, da naredim sam. In to je glavno, kar otroci potrebujejo od nas, da mu pomagamo. In ko bomo začeli razmišljati, kaj vse je to, bomo ugotovili, da naši otroci neizmerno uživajo že, če jih vključimo v svoj proces dela, npr. pomagajo nam pri gospodinjMineskih opravilih (pometanje, sesanje, brisanju prahu, pomivanje posode, priprava mize, skupaj pečemo piškote ali kruh, za malo spretnejše: rezanje sadja, zelenjave …). In verjemite, to je za njih zabavna dejavnost. Zaupajmo otrokom in jim pustimo, da raziskujejo in se učijo. Bodimo potrpežljivi in ne kritizirajmo,« pojasnjuje Minea Macur. Vendar pa morate imeti vedno v mislih, da so to otroci, poglejte iz njihove perspektive (počepnite na kolena in skušajte vzeti kozarec z mize).
Pri vsaki dejavnost, ki jih počnemo skupaj z otroki, pa si zapolnimo nekaj pravil:
- Začnemo z eno dejavnostjo in jo ponavljamo.
- Najprej jim pokažemo, potem jih pustimo, da poizkusijo sami. Naša naloga je, da jih zgolj usmerjamo.
- Krepimo in spodbujajmo njihovo domišljijo, ideje in ustvarjalnost.
Otroci so najbolj uspešni in se največ naučijo z dejavnostmi, v katere vključimo vsa njihova čutila: tipanje, okušanje, poslušanje, vid.
Primeri dejavnosti z otrokom do 2 let:
GIBALNE IGRE
Primer: Z dojenčkom se igramo tako, da svoje prste spremenimo v bibo (kazalec in sredinec). Med besedilom prve kitice prsta stopata po dojenčkovi roki navzgor. Ko pride Biba v drugi kitici do vrat, kazalec potrka po otrokovi bradi na trk, trk, trk. Ker dojenček ne zna sam odgovorit na vprašanje “Je kdo doma?”, storimo to mi namesto njega. Povemo, da je tu doma … (ime otroka). Eno in isto pesmico mu ponavljamo, ko bo že znal povedati svoje ime, nam bo odgovoril sam.
Biba leze brez oddiha, blja, blja, blja,
biba leze in sopiha,
blja, blja, blja.
Biba je do vrat prišla.
Trk, trk, trk, je kdo doma?
MASAŽA, TELOVADBA Z DOJENČKI
USTVARJANJE
(risanje s prsti, risanje po pšeničnem zdrobu …)
IZDELOVANJE ČUTNIH POSOD
(npr.: V posodo iztisnemo malo brivske pene, da jo bodo otroci gnetli med prsti, posodo napolnimo s kamenčki (da jih bodo tipali).)
Različne dejavnosti z otrokom od 2. leta dalje:
GIBALNE IGRE
Primer: Usedemo se na tla, otrok sedi pred nami, da se gledamo.
EN PIŠČANČEK, NOGI DVE (dvignemo noge in z njimi potresemo),
PA UTRUJENI OBE (noge padejo na tla, malo jih pobožamo).
EN PIŠČANČEK, UČKA DVA (pomencamo si oči),
PA ZASPANA STA OBA (dlani damo skupaj (kot da prosimo) in jih prislonimo ob obraz, ter glavo rahlo nagnemo).
HITRO, ZIBKO NAREDIMO (roke sklenemo v zibko),
PIŠČE VANJO POLOŽIMO (kakor, da vzamemo piščančka in položimo v našo zibko – roke še vedno nakazujejo zibko).
MAMA KOKLJA BO PRIŠLA (pokažemo, kakor da nekdo prihaja h nam),
PIŠČE BO ZAZIBALA (roke sklenjene v zibko, zazibamo sem in tja.)
Sprehod (na sprehodu se pogovarjajte o predmetih, mimo katerih greste).
Igrajte se z žogo (mečite na koš, žogo si podajajte, zbijajte keglje, brcajte v gol).
S kolesi, skiroji, rolerji (naredite poligon s škatlami, stožci, različnimi ovirami).
USTVARJANJE
(risanje, plastelin, striženje, lepljenje, izdolbite bučo za noč čarovnic, izdelajte novoletne čestitke, naredite si pustno masko ali celo kostum iz odpadnega materiala, izdelajte dekoracije in poživite dom ali otroško sobo …)
TELOVADBA
(gibalne igre, npr.: letalo, potres, poplava, igre na prostem)
PRAVLJICE, KI JIH IZVEDEJO OTROCI
(čim več berite z otrokom, naj vam tudi otrok pripoveduje pravljico).
LUTKE
(pokažite otrokom, kaj vse je lahko lutka: naši prsti, ki jih porišemo, nogavica na roki, prstne lutke, ki jih izdelamo sami, blazina, obiščite galerijo, muzej, gledališče, jamo, si oglejte predstavo …)
GLASBA
(izdelajte inštrumente: npr. ropotuljo iz škatle, v katero nasujemo riž in spodbujajte, da otroci zaigrajo na inštrument in zapojejo. Mi pa jim dajemo ritem s ploskanjem.)
ČUTNE ŠKATLE
(škatle napolnite z: vodo, mivko, zemljo in travo. Otrokom damo igračke – živali, npr. ribice, slone, tigre, opice, kravice, ovčke, pujske … Otroci razvrščajo živali v škatle, kjer je okolje primerno za njih. Pustimo, da sami izberejo. Nato predlagamo, da naredimo skupaj, popravimo morebitne napake in jim razložimo.)
Ko boste ugotovili, na katerem področju so vaši otroci najbolj aktivni, pa lahko začnete z izbiro bolj intenzivnih (plačljivih) dejavnosti, ki jih izvajajo strokovnjaki.
