Malček naj preizkusi različne športne aktivnosti

0
256
Športne aktivnosti

Otrok z ustreznimi športnimi dejavnostmi razvija gibalne sposobnosti, ohranja in krepi svoje zdravje, gradi stike z ljudmi ter tako napreduje na spoznavnem, socialnem in čustvenem področju.

Skozi igro s starši

Otrok naj dobi čim več gibalnih izkušenj znotraj družine. Starši ga vzemite s seboj, medtem ko se ukvarjate s športom, pojdite z njim na sprehod, spodbujajte ga, da pleza po igralih, premaguje različne ovire na otroškem igrišču, se igra z žogami. Zelo uporabni so tudi raznovrstni baloni.

Aktivnosti s katerimi bo otrok razvijal grobo in fino motoriko lahko vnesete tudi tako, da postane vaš hišni pomočnik, dovolite mu, da pometa, briše prah, peče piškote. Najprej naj vas opazuje, nato ga spodbudite, da gibalne vzorce poskusi skupaj z vami, prilagojeno njegovim sposobnostim.

Čim več gibanja vključite v igro, pri kateri sodelujete tako starši kot otrok: lovljenje, metanje žoge, kotaljenje, prevali. Skozi igro bo izoblikoval ljubezen do gibanja.

Pridobivanje vrednot

Med 2. in 6. letom so za spoznavanje novih športov primerne različne vadbe in tečaji, pri katerih otrok spoznava različne vrste gibanja, ne gre pa še za resno treniranje športa. Ne hitite z resnimi treningi, ki otroka v tej starosti preobremenijo. Izberite dejavnosti, ki potekajo 1–2x tedensko.

Na vadbi se učijo pravil in sodelovanja, da znajo počakati na navodila vaditelja, spoštovanja in upoštevanja različnosti med posamezniki. Otrok, ki že od malega hodi na športno vadbo, se bo mimogrede naučil, da ne sme zamujati na treninge v kasnejših letih.

Bodite potrpežljivi in otroku predstavite gibe, ki so primerni njegovemu razvoju. Prehitro obremenjevanje lahko negativno vpliva na razvoj mišičja in okostja, hitreje se zgodijo poškodbe, večja je verjetnost, da se jim šport v kasnejšem obdobju upre.

Vključevanje v organizirano vadbo

Otroka lahko v organizirano vadbo vključite že v 1. letu starosti, a večina se začne vključevati pri starosti 2 ali 3 let, ko se vadbe udeležujejo skupaj s starši. Od 3. oz. 4. leta se otrok že lahko vključi v samostojno športno vadbo, ki temelji na naravnih oblikah gibanja (tek, lazenje, plazenje, plezanje, skoki, poskoki) in na razvoju otrokovih gibalnih sposobnosti (koordinacija gibanja, ravnotežje, moč, hitrost, gibljivost in natančnost).

Primerna športna dejavnost otroku omogoča sprostitev, tesnoba , tesnobe in potrtosti, spodbuja gradnjo samospoštovanja in pozitivne samopodobe ter pomaga pri socializaciji in oblikovanju dejavnega odnosa do samega sebe in sveta. Dejstvo je, da aktiven otrok postane aktiven odrasel. Starši lahko otroku pri spoznavanju športov pomagate tako, da mu jih predstavite čim več, ga učite osnovnih gibov posameznih zvrsti in ga opazujete, če za katerega izmed športov pokaže večje zanimanje. Dobro je upoštevati tudi otrokovo konstitucijo, ki je pri nekaterih športih zelo pomembna.

Med skupinsko športno aktivnostjo se otroci učijo tudi poštene igre (fair-play). V redkih primerih ima večjo korist individualna vadba, kadar sodelovanje pri skupinskem športu otroku predstavlja stigmo. Na primer, če se boji vode, ga samega odpeljite na bazen, kjer bo dobil več izkušenj z vodo in premagal strah, z vami ob strani, ko se počuti varnega.

Vpis otroka v redne treninge

Čas za prve treninge nastopi najprej pri 5.–6. letih. Takrat že začnejo trenirati športe, ki vključujejo bolj zapletene gibe in so visoko specializirani, npr. umetnostno drsanje, hokej, plavanje, smučanje. Pri teh športih si prizadevajte za čim večjo pestrost in širino, kar spodbuja celostni razvoj otroka in njegovo motivacijo. Rokomet lahko začnejo trenirati pri 10. letih, atletiko pa tudi pri 13. letih.

Otroci so za usvajanje zahtevnejših spretnosti pripravljeni pri različnih starosti, saj razvoj poteka v interakciji med zorenjem, učenjem in posamezno lastno voljo: nekateri vozijo kolo pri 4. letih ali še prej, nekateri šele v osnovni šoli. Ob tem je pomembno, da so športni pripomočki in oprema (smuči, rolerji, poganjalec namesto kolesa s pomožnimi kolesi) prilagojeni otrokovi razvojni stopnji.

Med aktivnostmi spoznajo svoje sposobnosti, uživajo ob uspehu in napredku ter se učijo prenašati poraz. Otroci, ki imajo popoldanske treninge, so lahko v šoli bolj motivirani in skoncentrirani, da imajo popoldan čas za trening. Zavedajte se, da je vaš otrok individuum in, da ni nujno, da mu je pomembno isto kot vam. Četudi ste bili starši nekoč uspešni mladi športniki ali ste sanjali, da bo vaš otrok nekoč svetovna zvezda, otroku dovolite, da sanja svoje sanja. Sodelovanje pri športni dejavnosti je pomembnejše kot izbira točno določene dejavnosti.

Potrudite se, da otroka k športni dejavnosti ne boste prisilili in, da otrok ne bo čutil pritiska z vaše strani. Prizadevajte si za zdravo podporo. S spodbudnimi besedami mu nudite oporo, kadar je neuspešen. Otroku pomagajte pri vaji težjih gibov, kadar za to pokaže interes.

Viri: www.liveabout.com, www.stanfordchildrens.org.

Sodelujoči strokovnjaki:

prof. dr. Mateja Videmšek

http://www.fakultetazasport.si/

predstojnica katedre za predšolsko športno vzgojo Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

izr. prof. dr. Tanja Kajtna

https://www.fsp.uni-lj.si/

univ. dipl. psih., Katedra za družboslovne in humanistične vede v športu, Fakulteta za šport

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

Ni objav za prikaz

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here