Malček, ki ga ni strah zobozdravnika

0
124
Zobozdravnik

Skrb za otrokove zobe je predvsem velika starševska odgovornost. Če je dobro poskrbljeno za preventivo, je lahko otroku prihranjenih veliko neprijetnih obiskov pri zobozdravniku.

Ob izrasti prvega mlečnega zobka je tudi pravi čas za prvi obisk zobozdravnika. Otrok naj zobozdravnika večkrat obišče, še preden se pojavijo kakršnekoli težave. Namen zgodnjih obiskov je, da se otrok počasi privadi na delo v ustih, spozna osebje, okolje in aparature. Zobozdravniški pregledi so tako lahko namenjeni ocenjevanju tveganja za nastanek zobnega kariesa, priporočilom, spremljanju razvoja čeljusti in zob ter preventivnim storitvam, ki so za otroka popolnoma neboleče.

Otrok, ki se veseli obiska

Malčku preberite kakšno zgodbico o zobozdravniku, mu opišite ambulanto in delo zobozdravnika. Starši lahko otroku sami v igri z žličko odmaknete lice, pogledate z lučko v usta in preštejete zobke. Tako si bo otrok lažje predstavljal, kaj ga čaka pri zobozdravniku.

Otroku predstavite obisk pri zobozdravniku v pozitivni luči, nekaj, kar je del  življenja, kar sodi k redni skrbi za ustno zdravje in zobozdravnik je tisti, ki pri tem pomaga. Pred obiskom zobozdravnika ga ne strašite v smislu, če ne bo otrok odprl ust, bo zobozdravnica huda. To že vnaprej ustvarja v otroku negativne občutke in odklonilen odnos. Na to opozorite tudi odrasle, ki so v redni dnevni interakciji z otrokom (stari starši, varuška, vzgojitelji, tete in strici).

Izogibajte se stavkom tipa “Saj ne bo bolelo, ničesar ne boš čutil!”, saj otroci potem obisk zobozdravnika avtomatsko povežejo z bolečino, v pričakovanju nečesa groznega. Morda bo potreben poseg, ki bo lahko nekoliko neprijeten. Če se otroku obljublja, da ne bo nič bolelo in da ne bo ničesar čutil, čeprav obstaja možnost, da bo, se otroka zavaja in s tem uničuje njegovo zaupanje v starše in zdravstveno osebje. Primernejša je odkrita komunikacija v smislu, da se poseg predstavi kot rahlo neprijeten, a nujen, po katerem bo spet vse dobro. Kar pomeni, da je otroka potrebno pripravit v domačem okolju, da sprejme tudi kakšen morda neprijeten občutek, pa to ne pomeni, da je to avtomatično bolečina in nekaj groznega.

Otroku lahko ponudite tudi manjšo nagrado po obisku zobozdravnika. Morda mu bo lažje prestati nekaj kar mu ni všeč, če na koncu sledi nagrada. Tu se kot starši zavedajte, da nagrada sledi le v primeru dobrega sodelovanja otroka in na tak način za v prihodnje pozitivno spodbudite zaželeno vedenje.

Staršev strah pred zobozdravnikom

Starši, ki imate sami strah pred zobozdravniškim posegom, tega pred otrokom nikoli ne pokažite. Prav tako otroku ne razlagajte o svojih morebitnih slabih izkušnjah v zobozdravniških ambulantah. To namreč še povečuje otrokov strah in tesnobo pred samim obiskom.

Zaupajte strokovnemu osebju, ki je v mladinskih zobozdravstvenih ordinacijah izurjeno za delo z otroki. Pustite otroku možnost, da z zobozdravnikom in asistentko naveže stik, vzpostavi zaupanje in tako lažje sledi navodilom. Osebje obvlada različne tehnike za uravnavanje vedenja na način, primeren otrokovi razvojni stopnji. Ena od primernih tehnik je »razloži – pokaži – naredi«, kar pomeni, da se pri vsakem postopku najprej razloži postopek, potem se pokaže na modelu in nato naredi v ustih. Pomembno je, da je otrok s postopki seznanjen. To v precejšnjem deležu zmanjša tesnobo. Obstajajo še druge tehnike, kot so distrakcija, pozitivni dražljaji in opazovanje otroka podobne starosti, ki dobro sodeluje.

Prvi obisk & redni obiski

Ob prvih obiskih otrok predvsem za spoznavanje otroka z osebjem, z zobozdravstvenimi aparaturami, z delom v ustih, in je na prvih obiskih zaželeno namenjen predvsem preventivnim storitvam (ščetkanju). Vendar je odvisno tudi od otrokovega ustnega zdravja, potreb po zdravljenju in sodelovanja.

Pri nekaterih otrocih je potrebno več obiskov namenjenih pripravi na sodelovanje pri delu v ustih, pri drugih manj. Starši naj bi se v celoten proces vključili le po presoji zobozdravstvenega osebja, drugače pa je zaželeno, da otroka čimbolj spodbujajo k samostojnemu sodelovanju in komunikaciji z zobozdravnikom. Tako otrok tudi veliko lažje sledi navodilom zobozdravnika pri delu, jih upošteva in skupaj lahko hitreje gradita medsebojno zaupanje.

Skrb za otrokove zobe je predvsem starševska odgovornost. Če je dobro poskrbljeno za preventivo, je lahko otroku prihranjenih veliko neprijetnih obiskov pri zobozdravniku. Starši ste tisti, ki lahko v največji mogoči meri poskrbite, da se prave potrebe po zdravljenju sploh ne bi pojavile. Z navajanjem otroka na redno umivanje zob, redne obiske zobozdravnika in zdravo prehranjevanje (izogibanje sladkarijam, predvsem sladkim gaziranim pijačam, hrani, ki vsebuje ogromno skritih sladkorjev) mu dajete starši veliko popotnico za nadaljnje življenje.

Ob rednih obiskih zobozdravnika se tudi odkrije morebitne začetne kariozne lezije že zgodaj v njihovem razvoju. Tako se jih lažje ustavi in prepreči kasnejše obsežnejše odstranjevanje kariesa, ki je za otroka tudi precej bolj naporno.

Čiščenje zobkov

Umivanje zobkov naj bo otroku zanimiv in zabaven obred. Vpeljite v obred pesmice ali pravljice, ko se le ta zaključi, ve, da je konec obreda oz. čiščenja zobkov. Majhen malček lahko leži na hrbtu, ko zraste ga držite v naročju, glavo pa naj nasloni na vašo roko. Z eno roko mu odpirate ustnice ali lice, z drugo pa zobe ščetkate. Očistite zgornji in spodnji lok ter vse zobne ploskve. Krtačko postavite na mejo med dlesnijo in zobkom, pod kotom 45⁰, in nato rahlo potegnete navzdol ali ščetkate z rahlimi krožnimi gibi. Pri starejših otrocih intenzivnost ščetkanja postopoma povečajte na 2 minuti.

Kristina Rojs Cenčič

dr. dent. med., Zdravstveni dom Domžale, Ambulanta za mladinsko zobozdravstvo

Ni objav za prikaz

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj