Otrok težko razume, da se kar nenadoma pojavi nov dojenček, zato se lahko zgodi da bo starejši otrok v stiski, kar bo pokazal kot ljubosumje.
Ponavadi se najbolj spremeni predvsem položaj najmlajšega otroka, ki s prihodom bratca ali sestrice ta položaj izgubi, zato postane ljubosumen. To je popolnoma razumljivo, ker je imel (do tedaj zadnji) otrok zaradi statusa najmlajšega nekatere ugodnosti, ki jih s svojim prihodom nehote prevzame novorojenček, in to povzroči buren odziv. Čeprav se nam zdi, da smo otroka dobro pripravili na rojstvo sorojenčka, se otrok zelo pogosto odzove drugače, kot smo pričakovali. Staršem je misel na to, da bi starejši otrok ljubosumno odreagiral na prihod novorojenčka, skoraj neznosna. Pričakujejo, da bo otrok bratca ali sestrico brez večjih pretresov sprejel. Ker bi radi, da bi se otrok novorojenčka veselil tako kot oni, spregledajo, da ima starejši otrok ob prihodu dojenčka pogosto resnične težave.
Otrok ponavadi pričakuje, da mu bo prinesel novorojenček veliko zabave in se ga zaradi tega veseli. Izbruhi ljubosumja so pogosti (skoraj) vseh družinah in so popolnoma normalni. Otrok težko razume, da se kar nenadoma pojavi nov dojenček. Tisti, ki se srečujete z ljubosumjem otroka (ali otrok) na novorojenčka, se lahko potolažite, da gre za popolnoma naravno čustvo, ki bo z vašim pravilnim ravnanjem verjetno izzvenelo ali pa vsaj izgubilo ostrino. Dogaja pa se, da je ljubosumje kljub vašemu trudu vleče še naprej in vam greni življenje.
Stiska otroka se včasih kaže v manj 
prilagojenem in bolj napornem vedenju. Tako naporno vedenje pa posledično spravlja v stisko starše, ki so že zelo okupirani s skrbjo za povečano družino in za dojenčka in v napornem poporodnem obdobju že tako »dihajo na škrge«. Utrujeni starši v stiski se včasih neprimerno in preburno odzovejo na otrokove zahteve; otrok postane še bolj težaven in začarani krog se sklene.
