Kontracepcija

Nobena, še tako učinkovita kontracepcija ni popolna, niti sterilizacija ne. Vsaka lahko odpove, čeprav zanesljiva kontracepcija po porodu le redko odpove.

Kakšne oblike kontracepcija po porodu poznamo?

Hormonska kontracepcija je lahko samo progestagenska (POP – progestagen only pill) ali kombinirana estrogenska/progestagenska. Od samo progestagenskih pri nas v Sloveniji obstaja le injekcija Depo Provera, ki pa žal ni registrirana in jo neposredno uvažajo le nekatere lekarne oziroma ustanove ter zato ni na voljo povsod in vsem.

• Od hormonskih oblik kontracepcije je v času dojenja primerna le omenjena progestagenska, saj hormon minimalno prehaja v mleko in tudi če bi prehajal bolj, na otroka nima vpliva.
• Kombinirana tabletka ali obliži so priporočeni šele po zmanjšanju dojenja na dvakrat dnevno ali manj, ko količina prenosa estrogena v otroka upade pod pomembno raven. Če ženska po porodu ne doji, se kombinirano tabletko priporoča nekje po treh tednih po porodu, ko dovolj upade verjetnost razvoja globoke venske tromboze zaradi nosečnostnih hormonov.

Kombinirana hormonska kontracepcija se uporablja bodisi enkrat dnevno (tabletke) ali tedensko (obliži), podrobnosti o uporabi vsakega pripravka pa so natančno navedene v priloženih navodilih. Po kontraceptivnem delovanju so si načeloma vsi kombinirani pripravki enakovredni, razlikujejo pa se po vzporednih, zaželenih in nezaželenih učinkih. Po pričetku uporabe z menstruacijo lahko učinek razumemo kot takojšen. Če se z metodo prične neodvisno od krvavitve, se za začetek delovanja upošteva sedem dni po pričetku uporabe metode.

Kombinirana hormonska kontracepcija ni primerna za ženske, ki so prebolele globoko vensko trombozo, infarkt ali možgansko kap, za ženske, ki imajo migreno z auro,hormonsko odvisnega raka, dolgotrajen diabetes z žilnimi spremembami, pomembnejša jetrna obolenja ali pa so starejše od 35 let in so kadilke.

 Maternični vložki, ki so lahko:

• navadni brez aktivne snovi, ki pa jih pri nas sploh ni in so tudi najmanj učinkoviti;
• takšni z dodano bakreno žico, ki so različnih velikosti in površine bakra. Številka poleg imena običajno pomeni število kvadratnih milimetrov površine bakra, ki je v stiku s tkivom maternične sluznice in deluje kot sproščevalec bakrovih ionov, ki delujejo uničevalno na spermije in morebiten zarodek. V bistvu torej ta vložek zmanjšuje možnost oploditve in preprečuje vgnezditev zarodka;
• sistem z dodanim progestagenom (pri nas Mirena) deluje na načelu progestagenskega učinka na tkivo maternične sluznice, s čimer le to močno stanjša, spremeni pa tudi sestavo sluzi, ki jo izloča sluznica materničnega vratu in s tem prepreči možnost prodiranja spermijev v maternico in jajcevode. S tem v bistvu prepreči oploditev, če se ta slučajno le zgodi, pa močno zmanjša tudi možnost vgnezditve zarodka.

Vsi maternični vložki se lahko v maternico vstavijo že po štirih tednih po porodu, vendar se v praksi pri nas običajno vstavijo po šestih tednih ali več, ko se ženska oglasi na prvem ginekološkem pregledu po porodu. 

Sterilizacija na željo je pri nas omejena na osebe po 35. letu starosti ali v primeru obstoja medicinske indikacije, torej pri stanjih, ko druge metode ne pridejo v poštev in bi hkrati že zanositev pomenila resno tveganje za poslabšanje zdravja ali veliko tveganje za smrt nosečnice. Pri moških takšnih indikacij ni, torej ostane le starost po 35. letu. Najpogostejša medicinska indikacija pri nas je stanje po dveh ali več carskih rezih, kjer se ob zadnjem carskem rezu poleg tega opravi še sterilizacija, možna pa je seveda sterilizacija tudi nekaj dni po porodu, ko je porodnica še v porodnišnici, če je starejša od 35 let in če ne želi več roditi. Stranski učinki so bolj ali manj vezani na operacijo, torej narkozo, poškodbe tkiv in organov ob operaciji ipd. Kasnejši zaplet po sterilizaciji je lahko zanositev izven maternice, če narava pri celjenju poškodbe jajcevoda, ki naj bi povzročila trajno neplodnost, vseeno najde način, da v jajcevodu nekako nastane prehod za spermije, ki ob ovulaciji lahko oplodijo jajčece. Sterilizacijo pri ženski se opravi med operacijo v popolni narkozi (praviloma z laparoskopijo ali med drugo operacijo v trebuhu), pri moškem pa se semenovoda lahko prevežeta v lokalni anesteziji. Pri ženski je učinek sterilizacije takojšen, pri moškem pa v semenskem izlivu lahko še po kakšnem tednu najdemo spermije, ki so sposobni oploditve, zato svetujemo še 14-dnevni spolni post ali barierno zaščito (kondom).

Kaj storiti, če so stranski učinki prehudi?

Če so sopojavi katere koli metode kontracepcije prehudi ali pa konkretno uporabnico premočno motijo, jo lahko opusti oziroma zamenja za drugo metodo. Katera je v takem primeru bolj primerna, je odvisno od sopojava in metode, ki jo trenutno uporablja.

Koliko časa pred naslednjo zanositvijo naj prenehamo z uporabo kontracepcije?
S hormonskimi tabletami se sicer priporoča prenehati tri mesece pred načrtovanjem nosečnosti, vendar v resnici za to ni posebnega strokovnega argumenta. Dejansko hormoni iz telesa ženske povsem izginejo že v nekaj dneh, učinki delovanja hormonov pa prenehajo ob prvi menstruaciji. Če po tej pride do ovulacije, potem je tudi ves sistem v bistvu pripravljen na nosečnost in za daljše odlašanje ni več utemeljenega razloga.

Na splošno velja o kontracepciji po porodu omeniti še dve pomembni dejstvi:

Prvič: nobena, še tako učinkovita kontracepcija ni popolna, niti sterilizacija ne. Vsaka lahko odpove, čeprav zanesljiva kontracepcija le redko odpove pogosteje kot enkrat na 100 let uporabe (Pearlov indeks = 1). Ob kakršnih koli znakih, ki kažejo na možnost obstoja nosečnosti, je treba to čim prej izključiti s testom.

Drugič: odlašanje z odločitvijo glede uporabe kontracepcije, kadar je ta smiselna, lahko vodi zgolj do nove zanositve v za to neprimernem času. Zato z odločitvijo nikakor ne gre odlašati.